Filmski svet pod krutim soncem okupirane Gaze

Mohammed Abu Nasser je lokalno bolj znan pod svojim umetniškim imenom Arab, medtem ko si je njegov brat nadel umetniško ime Tarzan. Naš fotoreporter Matej Leskovšek ju je spoznal med nedavnim obiskom Gaze. Mlada igralca in umetnika sta s kratkim filmom in zbirko plakatov Gazawood nedavno zmagala na natečaju lokalnega kulturnega centra Al Qattan, ki so ga ustanovili leta 1994 kot britansko dobrodelno fundacijo.

V Gazi je natanko ena, revno opremljena kinodvorana, s finančno pomočjo Norveške so jo odprli leta 2004. Mladi se filmske in igralske spretnosti učijo prek fundacije Al Qattan. Brata Abu Nasser, ki imata kar nekaj izkušenj s snemanjem, likovnim ustvarjanjem in igranjem na zasedenih ozemljih, pravita, da njuna ljubezen izvira iz nikoli videnih filmov njunega otroštva. Lahko sta opazovala le stare plakate v izložbi zapuščene kinodvorane.

Napovednik filma Potovanje v barvah:

Kako dolgo se ukvarjata s snemanjem filmov? Že kot otroka sva sanjala o tem, da bi v kinu lahko gledala film. Ne morem pojasniti, kakšen občutek je hoditi mimo zaprte in zapuščene kinodvorane v Gazi in samo z velikim hrepenenjem opazovati stare plakate, ki so viseli s sten kinodvorane. Opominjali so naju, da je Gaza nekoč imela kinodvorano in da smo lahko spremljali svetovno in hollywoodsko filmsko produkcijo. Dolgo časa je trajalo, da sva dosegla svoje sanje. Dolga leta so minila, ko nisva dosegla prav ničesar. Otroštvo je minevalo, postala sva mlada moška brez česarkoli. Ostali so nama samo spomini na nikoli videne filme. Oklenila sva se svojih sanj in se odločila, da jih bova nekega dne uresničila. Nedavno sva zaplavala v filmski svet, posnela sva kratek film, delava namišljene filmske plakate za filme, ki jih v Gazi ne moreva posneti, ker nimava nobenih možnosti. Projekt Gazawood je delno financiral sklad Al Qattan.

Koliko filmov sta že posnela? Posnela sva en kratek film z naslovom Potovanje v barvah (A Journey in Color) in zbirko kratkih art videov.

O čem govori vajin zadnji film? Zadnji film, ki ga še snemava, ima naslov Negative.

Kdo je napisal scenarij in zgodbo za film? Midva narediva vse delo od a do ž – produkcijo, zgodbo, snemanje, režijo in igro.

Kako težko je v Gazi posneti film, kako je z opremo, kamerami? V Gazi skoraj ni filmske industrije, saj ni financ in pripomočkov, midva sva uporabila edino dobro kamero v Gazi, s katero sva dosegla dobro resolucijo in kakovost za produkcijo filma Potovanje v barvah.

Skoraj vse, kar sta posnela, govori o izraelsko-palestinskem konfliktu. Ali nameravata v prihodnosti posneti tudi kakšen film z drugačno vsebino? Pri projektu Gazawood sva se osredotočila na izraelske vojaške operacije, veseliva pa se snemanja filmov o ljubezni in miru. Saj smo konec koncev ljudje, ki radi govorimo o ljubezni, miru in vseh drugih življenjskih zadevah. Nočeva se omejiti samo na vojno in izraelsko-arabski konflikt.

Kako se odločiš, kateri del posla bo kdo prevzel? Kdo ima vlogo "negativca", kdo vlogo "pozitivca"? Tega še nikoli nisva izpostavila, vendar je vse odvisno od tega, kako dobro kdo od naju zaigra določen lik, naj bo to dobri človek ali zlobnež. Vendar na koncu vedno izpade podobno.

Veliko tudi slikata. Ali se bosta v prihodnosti posvetila slikanju ali snemanju filmov? Po izobrazbi sva umetnika in oblikovalca, do neke mere nama je na tem področju tudi uspelo. Zunaj Gaze bi rada študirala film, v svojem delu bi rada kombinirala slikanje in film. Kako distribuirata film zunaj Gaze, je težko? Soočava se z izjemnimi težavami, ko želiva tržiti najine izdelke zunaj Gaze. Poleg naju je tukaj še veliko dobrih in obetavnih mladih umetnikov, ki ne morejo zapustiti tega območja.