Devendra Banhart

Če Devendre Banharta niste odkrili v njegovih hašišarskih letih, je morda čas, da ga odkrijete v njegovi hipsterki fazi. Banhart se je namreč v zadnjih letih od hipijevsko-folk glasbe in prepevanja o pajkcih očitno premaknil v bolj trendovske vode, nastopil v oglasu za očala Oliver Peoples (tista znamka, ki jo nosi Zooey Deschanel) in se zaročil s srbsko oblikovalko Ano Kraš, ki jo prav tako lahko slišimo na njegovem osmem studijskem albumu Mala. Čeprav ima Banhart tudi venezuelske korenine, pa naj bi bil naslov albuma tokrat v srbščini.

Banhart se je na albumu Mala sicer morda nekoliko oddaljil od svojih folk akustičnih melodij, a sta njegova zasanjanost in prismuknjenost še vedno prisotni. Medtem ko se v prvih skladbah na albumu šele nekoliko ogreva, na primer v skladbi Daniel zveni kot Kings of Convenience, pa se že pri Never Seen Such Good Things začne poigravati s simpatičnimi spremljevalnimi vokali in vzkliki, ki se nadaljujejo v Mi Negrita, ki zveni kot špansko poletje. Eden od vrhuncev simpatične prismuknjenosti je zagotovo Your Fine Petting Duck, kjer ob Banhartu zapoje še Ana Kraš s svojim skoraj nezainteresiranim vokalom. Skladba se po uvodni ponavljajoči melodiji nekje na polovici spremeni v skoraj disko retro nemško, a še vedno zasanjano poskočnico.

Po krajšem izletu v nežne elektro ritme pa se že v naslednjih skladbah, kot sta The Ballad of Keenan Milton, kjer se vrne v zasanjano preigravanje akustične kitare, in v A Gain, kjer skoraj recitira čez basovski hrup v ozadju, za trenutek umiri in razstavi svojo glasbo. Posamezne delce spet sestavi v Won't You Come Over, eno najbolj spevnih skladb na albumu, ki kljub vsem vplivom in pridihom, ki jih lahko najdemo pri Banhartu, na koncu zveni skoraj beatlovsko.

In beatlovsko vzdušje se tudi nadaljuje, še posebej do skladbe Hatchet Wound, še ene melodične skladbe, ki sloni predvsem na basih, ki so tokrat potisnjeni v ospredje, Banhartovo gruljenje pa nekoliko bolj v ozadje.

Čeprav je na Mali na prvi vtis nekoliko manj eklektičnosti kot na Banhartovih prejšnjih albumih, je ta morda le nekoliko bolj zapakirana v mehke melodije in zvoke. Mala je relativno polikan album, a Banhartovega smisla za humor in prismuknjenosti ima še vedno dovolj.