Bruce Springsteen

TIP: Ujetnik rock 'n' rolla.

Sedemdeseta so šla proti koncu. Punk je opljusknil tudi naše kraje in nas zaradi svoje izvirnosti, neposrednosti in provokativnosti takoj pritegnil, sama ideja punka pa je v tistem času in razmerah pri nas padla še na posebej plodna tla. Navkljub takratnemu okostenelemu režimu je treba priznati, da je večina pomembnejših glasbenih izdaj kot licenčni ponatis tudi pri nas ugledala luč sveta. Tako se je lepega dne tam enkrat leta 1979 v tistih nekaj ljubljanskih ploščarnah pojavil LP, s katerega je zrl mladenič v ponošeni majici in črni usnjeni jakni. Punk, zagotovo gre za punk, smo si mislili mulci in kupili ploščo. Darkness on the Edge of Town. Že sam naslov je privlačil. Deset pesmi nam neznanega Bruca Springsteena nas je takoj pritegnilo. Brezkompromisne Badlands, Adam Raised a Cain in Candy's Room, pa balade Something in the Night, Racing in the Street. Šele kasneje smo spoznali, da to ni punk. In da je to že četrta Springsteenova plošča in potem z velikim veseljem, kakršnega v glasbi skoraj ne poznamo več, odkrivali njegove prejšnje stvaritve. Nekaj let kasneje je Boss, kot je njegov vzdevek, postal velik. Iz klubov in dvoran se je preselil na stadione, zgodbe, o katerih je prepeval, pa niso bile več tako vznemirljive kot v sedemdesetih letih. In kar malo smo se ga sramovali. Kljub temu pa njegove prve štiri plošče ostajajo na častnih mestih vsake prave domače diskoteke.

Dobrih 30 (trideset!) let po izidu Darkness of the Edge of Town nam je te dni Springsteen postregel s šesturno izdajo posnetkov iz tistih časov. Trije CD-ji in trije DVD-ji. Dobri dve uri avdio- in prek šest ur videoposnetkov! Celotna zbirka je zapakirana v lični "notes", poln Springsteenovih rokopisov z osnutki pesmi, notes, v katerega je takrat Bruce zapisoval svoje ideje.

Pa pojdimo kar po vrsti:

CD 1: Darkness on the Edge of Town Najprej je tu digitalni remaster albuma Darkness of the Edge of Town. Vseh deset pesmi, vseh deset velikih zgodb z zvokom, prilagojenim sedanjemu času, ki kljub obdelavi ne poseže bistveno v samo zvočno sliko originalnega albuma.

CD 2 in 3: The Promise Na dveh CD-jih najdemo 21 pesmi, ki niso našle prostora na albumu. Med znanimi najdemo le studijski različici Fire ter Because The Night, ki ju poznamo z njegovih živih nastopov, zadnja pa nam je precej bolj znana v izvedbi Patti Smith. Drugo so demo posnetki, ki pa so že tako dobro producirani, da komaj še nakazujejo, da gre za "delovne" verzije pesmi. Springsteen je v tistem času preživljal izredno plodno obdobje. Za četrti album so z E Street Bandom posneli kar sedemdeset pesmi, od katerih jih je bilo le deset objavljenih na četrti plošči! In treba je priznati, da je naredil res dober izbor. Večina preostalih pesmi je melodičnih, skoraj popevčic z lahkotnimi ljubezenskimi besedili, kjer se prepletajo fraze, kot so "turn on the radio, turn off the light", "someday we'll be together" in podobne. Med njimi lahko najdemo mnoge nastavke, iz katerih so kasneje nastale tiste "prave" pesmi. Med drugim nam nosilca postrežeta z drugačnimi različicami Factory, Candy's Room (Boy) ter Racing in the Street. Ko so pred meseci mediji najavljali izdajo zbirke, so marsikje zapisali, da gre pri teh posnetkih za Springsteenov "izgubljeni" četrti album. A gotovo so bile najave pretirane in zelo verjetno tega albuma sploh nikoli ni bilo. Gre zgolj za kopico posnetkov, ki se Brucu takrat enostavno niso zdeli dovolj dobri za objavo. Tako jih je nekaj ugledalo luč sveta že pred leti na zbirki Tracks, enaindvajset pa sedaj. V kleti "Šefove" hiše pa se verjetno skriva še marsikaj.

DVD 1: The Promise – The making of Darkness on the Edge of Town Skoraj uro in pol dolg dokumentarec govori o nastanku pesmi za četrto ploščo, o delu v studiu, o takratnem času in idejah, ki so Bruca gnale naprej in ga nato tudi postavile v krog največjih. Postreže nam z mnogo podrobnostmi iz tega obdobja, večji del pa seveda govori o nastajanju Darkness, o iskanju pravega zvoka in pravih zgodb plošče ter o vzgibih Springsteena, ki je takrat pri svojih 28 letih začel sprejemati kompromise kot del življenja, a kljub temu želel ostati zvest samemu sebi. In o tem, pravi Bruce, govori ta plošča.

DVD 2: Darkness on the Edge of Town – Paramount Theatre, Asbury Park 2009 Enkrat lani. Popolna ameriška ikonografija; zapuščena dvorana, ki komaj še odseva svoje slavne čase. Svetlobni napisi z manjkajočimi črkami, odpadajoč omet, voda, ki kaplja s starega stropa. Asbury Park, prostor, kamor segajo sami začetki Brucove zgodbe. Eden po eden prihajajo v zapuščeno zgradbo ostareli člani E Street Banda. Mirno se pozdravijo, objamejo, nato pa v dvorani brez gledalcev skupaj "odprašijo" celotno ploščo Darkness on the Edge of Town. Komad po komadu, po vrsti, kot so na plošči. In to zares "odprašijo", odropotajo, odkričijo. Kot da ni vmes preteklo trideset let in kot da jih Bruce ne bi imel že šestdeset. Nasprotno, celo ostreje kot kdaj prej. Nobenega nastopaštva, samo napete žile na vratu in čisti rock 'n' roll. Drugi del DVD-ja je zapolnjen najprej z dobre pol ure demo posnetkov iz studia, ki skozi celotne pesmi kažejo zasedbo pri ustvarjanju, še naslednje pol ure pa ponuja pet pesmi z nastopa v Phoenixu leta 1978.

DVD 3: Live in Huston, 1978 Slaba slika, povprečen zvok, kar pa sploh ne moti. Tretji DVD prinaša celoten nastop Bruca Springsteena in E Street Banda iz leta 1978 s turneje ob promociji Darkness on the Edge of Town. Tri ure, šestindvajset pesmi. Vse klasike z dodatkom starega rock 'n' rolla, s katerim Bruce od nekdaj rad zaključuje svoje koncerte. Tega takrat nismo mogli videti v živo. DVD vsaj malo pomaga pri tej bolečini.

Bruce Springsteen po letu 1978 nikoli več ni dosegel samega sebe. Na različnih ploščah so se sicer še našle sem in tja dobre pesmi, iz albuma v album smo nekateri upali in še upamo na tisto "nekaj več", ki pa se še ni zgodilo. Zato se tolažimo s tole zbirko.