Bejart Ballet letos s knjižno spremljavo

Po uvodnih prireditvah letošnjega Festivala Ljubljana se bo ta v četrtek z nastopom Bejart Balleta v Križankah pognal v svoj osrednji del. Kot je na današnji tiskovni konferenci povedal direktor festivala Darko Brlek, Bejart Ballet zaznamujeta energija in kakovost, doprinos Festivala Ljubljane pa je izjemno prizorišče poletnega gledališča.

Neposredno z letališča se je tiskovne konference udeležil tudi Gil Roman, umetniški vodja Bejart Balleta, ki je za četrtkov baletni večer pripravil tudi svojo koreografijo. Tokratni baletni večer bo sestavljen iz štirih delov, ki pa so med seboj precej različni. Za uvodni Bhakti III, za katerega je koreografijo Bejart prvič predstavil leta 1968 v Avignonu, so si glasbo izposodili v indijski tradicionalni glasbi, medtem ko so si pri Etudi za damo s kamelijami izposodili Chopina.

Gil Roman, ki je navdih za tretji del večera našel v kipu Marte Pan, si je za balet Tam, kjer so ptiči, med drugim sposodil odlomek iz Wagnerjevega Parsifala, koreografija pa temelji na načelih taoizma in nasprotjih, skritih v simbolu jinga in janga. Četrti balet Brel in Barbara, tudi v koreografiji Mauricea Bejarta, pa avtorje glasbe skriva že v naslovu, saj je balet nastal po smrti šansonjerke Barbare.

Letos je ob nastopu baletnikov iz Lozane izšel tudi slovenski prevod avtobiografije njihovega ustanovitelja Mauricea Bejarta, ki jo je prevedel Marjan Poljanec. Kot je na tiskovni konferenci povedala Barbra Drnač, se avtobiografija bere kot napet roman, za katerega upa, da bo pripomogel k promociji plesa pri nas predvsem med "normalnimi" bralci oziroma takšnimi, ki niso že zdaj, tako kot ona, ljubitelji plesa in baleta. Sama se Bejarta sicer spominja iz intervjuja, ki ga je imela priložnost opraviti z njim pred leti v Trstu; za velikega koreografa je povedala, da je bil eden od tistih sogovornikov, ki odgovarjajo na vsa vprašanja.

Bejart je spremenil življenje tudi Valentini Turku, plesalki, ki se je šolala na njegovi Rudro akademiji. Skrivnost Bejarta je po njenih besedah v intenziteti, s katero je delal to, kar je ljubil, in s katero je spremenil tudi njeno čutenje do baleta. Ples namreč številni dojemajo precej površinsko, celo formalno, Maurice Bejart pa je od svojih učencev zahteval, da delujejo na podlagi strasti, globinsko, s čimer ni spreminjal samo gibov plesalcev, temveč tudi njihove osebnosti. "Zastrupil nas je s svojo osebnostjo," je dejala Valentina Turku.

Maurice je bil genij, je sklenil Gil Roman, saj je bil vedno pred časom in izredno razgledan, kar dokazuje dejstvo, da še danes odkrivajo bisere njegove umetnosti. "Bejart je najprej služil plesu in interpretom, šele potem sebi," meni Roman.