Širina poti in tesnoba omare

Vsako leto se ustvarjalec, oblikovalec, slikar in ilustrator odpravi na sedemtedensko potovanje. To mu predstavlja določeno obliko svobode, saj se na poti oddalji od zahtev vsakdanjika, siceršnjega ritma dela, deloma tudi sodobnih komunikacijskih naprav. Potovanje je za Aleksandra Brezlana tudi ustvarjali čas, prostor, kjer lahko svobodno ustvarja. Na potovanjih s tem, ko ustvarjalec odšteva dneve, lahko sešteva strani, ki polnijo njegove avtorske knjige, vizualne beležnice. Te nastajajo na vsakem izmed potovanj, največ pa med dolgimi vožnjami, na letališčih ali med čakanjem na druga prevozna sredstva.

Nepogrešljiv del Brezlanove prtljage je tako vedno tudi puščica z nekaj risarskega pribora, čeprav, kot pravi, je na poteh vedno omejen s tehničnimi pripomočki za nastajanje risb in kolažev. Zgodilo se je tudi, da je, ker ni imel risarskega orodja, v beležnico risal s kavo in prstom. Avtor namreč poudarja, da se vizualizacija sveta okrog njega nikoli ne konča. Neprestano mora ustvarjati, risati, brez prekinitve, predaha.

V Galeriji Kapsula Centra P74 Brezlan na ogled postavlja vizualno beležnico, ki je nastala na poti po Združenih državah Amerike v letu 2012. Ta del sveta ga je navdušil s svojo sodobnostjo, izraženo predvsem skozi parametre tehnologije, arhitekture in načinom življenja.

Na tem potovanju je nastala beležnica z risbami, narisanimi s svinčnikom, z zapisi s peresom, vizualizacijami s pasteli in kolaži. Polita kava, madeži, štampiljke, prilepljene vozovnice, vstopnice, označen zemljevid, izrezane pop ikone in barvni vtisi vožnje po puščavi. Brezlan za svoje vizualne dnevnike s potovanj pravi, da so sprožilci spomina, predstavljajo mu resnično podoživljanje poti, veliko bolj kot fotografije, ki prav tako nastajajo med raziskovanjem novih svetov.

Avtor, ki je sicer znan po večjih kompozicijah, se tokrat predstavlja maloformatno, tako prostorsko kot z obsegom izbora del. Za razstavo v Centru P74 je iz opusa naredil izbor, iz tega pa sestavil zgodbo po načelu manj je več. V vitrino je izoliral avtorsko knjigo, to od obiskovalca, njegovega neposrednega soočanja z njo, odtujil. Po stenah pa za steklo, v okvirje, postavil posamezne strani iz knjige vizualnega zapisovanja poti

Medtem ko s pogledom hodimo po poteh, straneh Aleksandrovega doživljanja sveta, se srečujemo s časom in življenjem, ki sta odmaknjena od praktičnosti, zahtev in potreb vsakdana. Posvetimo se lahko zamišljanju o življenju onkraj nujnosti proizvajanja s ciljem po materialnem preživetju.