Jasmina Cibic z razstavo Plodovi naše zemlje v New Yorku

Razstava je sestavljena iz dveh delov - filma o razpravi za fresko nove zgradbe parlamentarne palače in zidnih tapet s podobami avtohtonega slovenskega hrošča Anophthalmus hitleri.

Jasmina Cibic v New Yorku razstavlja del svojega projekta Za naše gospodarstvo in kulturo, ki je bil izbran za slovenski paviljon na lanskoletnem 55. beneškem bienalu. "Že nekaj časa smo se pogovarjali, da predstavim svojo prakso v New Yorku, in ocenili smo, da je Beneški bienale prava štartna pozicija," je povedala v Sloveniji rojena Cibičeva, ki se je izobrazila v Benetkah in Londonu, kjer tudi živi in dela.

"Na ogled je dobesedni izsek iz slovenskega paviljona. Praktično smo izrezali eno od sob, ki je bila predstavljena v Benetkah in jo izvozili v New York. Na ogled je samo eden od obeh filmov iz Benetk, in sicer film, ki je bil posnet v stavbi slovenskega parlamenta in predstavlja debato umetnostnih zgodovinarjev in arhitektov iz leta 1957, ki je bila nerazrešena debata o vključitvi freske Gabrijela Stupice v dekoracijo takrat na novo zgrajene stavbe."

Stene galerije so oblepljene s tapetami, na katerih je hrošč iz jame Pekel, ki zaradi nesrečnega imena ni tako znan oziroma priznan kot nekatere druge endemične živalske vrste iz Slovenije. Tako film kot tudi hrošč raziskujeta vprašanja, povezana z nacionalnim predstavljanjem ali predstavništvom, značilnim za vse države in ljudstva.

Anophthalmusa hitlerija je leta 1933 odkril jamar Vladimir Kodrič, leta 1937 pa ga je poimenoval entomolog Oskar Scheibel, ki je bil navdušen nad nacističnim voditeljem Adolfom Hitlerjem. Stroga pravila taksonomije ne dovoljujejo preimenovanja živalskih in rastlinskih vrst in nesrečni "hitlerijanski" hrošč je bil v letih po drugi svetovni vojni bolj ali manj pometen pod preprogo.

"Formalni del razstave je tapeta oziroma vzorec, ki predstavlja v neskončnost ponovljen vzorec endemičnega slovenskega hrošča po imenu Anophthalmus hitleri. Sama tapeta ima nabor preko 40 risb tega hrošča, ki so bile narejene v sodelovanju z mednarodnimi entomologi z vsega sveta, kjer smo jim podali le latinsko ime živali in so morali narediti kreativno vizualizacijo na nek znanstveni način," je povedala Cibičeva.

Del razstave, ki sta jo omogočila tudi ministrstvo za kulturo in veleposlaništvo v Washingtonu, so tudi fotografije umetnice, ki predstavljajo karakterje iz filma, ko se pogovarjajo o arhitektonskem modelu parlamentarne palače.

Cibičeva je doslej med drugim razstavljala v Luksemburgu, Budimpešti, Parizu, Beogradu, Gradcu, San Franciscu, Londonu, Mariboru in Ljubljani. Razstava bo odprta do 11. maja.