TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
1. 12. 2010,
13.33

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Sreda, 1. 12. 2010, 13.33

8 let

Študija: Delovanje plinskega terminala bi steriliziralo Miljski zaliv

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Delovanje plinskega terminala, ki ga želi pri Trstu zgraditi španska družba Gas Natural, bi povzročilo sterilizacijo vode v Miljskem zalivu in izginotje velikega dela tamkajšnjih živih bitij.

Tako izhaja iz študije skupine znanstvenikov, ki so jo predstavili v Trstu. Strokovnjaki za morsko biologijo in kemijo Skupino so sestavljali strokovnjaki za morsko biologijo in kemijo, ki delujejo na univerzi v Trstu ter v drugih znanstvenih ustanovah, kot sta observatorij za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko ter naravni morski rezervat pri Miramaru. Terminal bi letno kar dvakrat ali celo trikrat uporabil celotno količino vode v Miljskem zalivu Po njihovih ugotovitvah bi terminal letno kar dvakrat ali celo trikrat uporabil celotno količino vode v Miljskem zalivu, kombinacija uporabe klora za čiščenje cevi, termičnega šoka in stresa, ki bi ga za morske organizme predstavljal prehod skozi črpalke obrata, pa bi privedla do dejanske sterilizacije voda v Miljskem zalivu.

Izumrl bi namreč velik del živih bitij, prizadete pa bi bile tudi hranilne snovi in nekatere morske bakterije, ki so zelo koristne za morsko okolje, poleg tega pa bi stik klora in drugih snovi z morskimi organizmi privedel do strupenih reakcij.

Prizadetih od štiri do pet odstotkov vode v Tržaškem zalivu Prizadetih bi bilo tudi od štiri do pet odstotkov vode v Tržaškem zalivu, kar bi povzročilo tudi gospodarsko škodo. Po ugotovitvah znanstvenikov bi namreč na leto izginilo 1451 hektarjev morskega habitata, posledično pa bi se letna gospodarska škoda sukala med 3,2 in 5,2 milijona evrov.

Vsi ti podatki se po opozorilih avtorjev študije nahajajo tudi v raziskavi, ki jo je po posredovanju slovenske vlade v izdelal inštitut Ispra, ni pa jih v študijah, ki jih je naročila družba Gas Natural in katerih kakovost je po njihovih ocenah zelo nizka. Po prepričanju znanstvenikov je prišlo tudi do ponarejanja podatkov.

Alternativa obrat, ki pri postopkih uplinjevanja ne bi uporabljal morske vode Kot alternativo so sicer strokovnjaki ponudili možnost izgradnje obrata, ki pri postopkih uplinjevanja ne bi uporabljal morske vode. Taka tehnologija, je bilo opozorjeno, je na primer predvidena za plinski terminal, ki ga želi v Kopru zgraditi nemška družba TGE Gas Engineering, a se ji pri pridobivanju potrebnih dovoljenj močno zapleta.

Ne spreglejte