Za boljši smučarski jutri bo treba reči bobu bob

Dušan Blažič je že vrsto let tesno povezan s slovenskim alpskim smučanjem. Potem ko je deloval kot trener in nato daljše obdobje kot vodja Elanove tekmovalne ekipe, se je pred sezono 2013/14 preselil v pisarno vodje panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije. Ob tem ne skriva, da je bil zaradi bližine zimskih olimpijskih iger pri odločanju za ukrepe (še) nadvse zadržan.

V torek bo Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije imenoval potnike na zimske olimpijske igre, kjer bo manj smučarjev kot v preteklosti. Lahko govorimo o preskromnem ali vendarle realnem številu slovenskih smučarjev na ZOI? Če bi me vprašali pred sezono, bi zanesljivo napovedal večje število. Dodal bi vsaj eno smučarko in enega smučarja. A svoje so storile poškodbe, recimo v primeru Boštjana Klineta, po drugi strani pa tudi rezultatska gibanja nekaterih niso na pričakovani ravni. V tem trenutku je to realna slika. Trdim, da nas morajo predstavljati tisti, ki nas lahko. Kdor bo na koncu ostal brez olimpijskega nastopa, ne bo smel negodovati in se pritoževati, da je imel premalo priložnosti.

Sezone sicer še zdaleč ni konec, a določen trend je že mogoče zaznati. Lahko ob upoštevanju dejstva, da so se nekateri smučarji znašli pred ultimatom, nekateri, na primer Janez Jazbec in Mitja Valenčič, pa so sami od sebe napovedali umik, pričakujemo radikalne spremembe? Moj odgovor na vprašanje bi moral biti zelo preprost in odločen. Da, spremembe bodo nujne. Pri tem ne želim poslušati posploševanj in razprav o tem, kaj imajo na voljo v tujini, kje se nahajamo mi … Ne! Imamo, kar imamo. Lahko pa vam povem, da imamo na voljo nekaj mladih in zelo nadarjenih tekmovalcev ter tudi nekaj obetavnih tekmovalk. Okrog teh bo treba graditi ekipo, jim zagotoviti dobre pogoje ter delati na dolgi rok. Če želimo oprijemljive rezultate, bomo morali ugrizniti v jabolko ter se lotiti večletnih projektov. Vem, vprašali me boste, na kakšen način. V tem trenutku težko odgovorim, saj ne vem, na kakšen način se bodo odzvali pokrovitelji. Letos bomo namreč podpisovali nove pogodbe in, vsaj upam, obnavljali že obstoječe.

Dejstvo pa je, da bodo slovenske reprezentance občutno manjše kot v zlatih časih? Tudi v drugih reprezentancah, recimo norveški, stavijo na manjše število smučarjev na tekmah najvišje ravni. Res je sicer, da imajo večjo bazo, saj na njihovih tekmah FIS nastopa 120 smučarjev. Mi te širine nimamo. Vseeno pa nam to ne preprečuje oblikovanja skupine mladih smučarjev. Ponavljam, zagotoviti jim moramo najboljše mogoče pogoje. Pri tem ne mislim zgolj na denar. Za smučarje, za katere bomo ocenili, da so dovolj obetavni, se bomo potrudili pri zagotavljanju ustrezne opore na kondicijski, tehnični, psihološki ravni in drugih ravneh.

Če malce poenostavimo, bi torej dejali, da se bo moška ekipa gradila okrog Žana Kranjca, ženska pa okrog Maruše Ferk in Ilke Štuhec? Mar naj gradimo ekipi okrog Mitje Valenčiča ali Andreja Šporna? Da, prav gotovo je Žan tisti, na katerega stavimo. Ni pa edini nadarjeni smučar. Navsezadnje je tudi Martin Čater s prvo točko pokazal, da nanj velja računati. Pri dekletih ne skrivam, da bo prvo ime Ilka. Nikakor pa ne želim odpisati drugih. Tudi Ane Drev še zdaleč ne. Verjamem, da si lahko nekaj obetamo tudi od Ane Bucik, Eli Plut, Katje Horvat … Vse bo treba zbrati in jih vprašati, ali bodo sedli na ta vlak. Gremo ali ne? To bo edino vprašanje. Brez individualnih programov.

Pri dekletih na trenutno sliko bržčas vpliva tudi pestra zdravniška kartoteka … Dejstvo je, da rezultati niso takšni, kot bi lahko bili. Se pa zgodbe od smučarke do smučarke razlikujejo. Ilka Štuhec prav gotovo nima prave sreče. Bila je na odlični poti, zato so nove težave z meniskusom boleč udarec. Vseeno verjamem, da bo kmalu nared in jo bomo lahko videli v Sočiju. Olimpijske igre so tudi izjemen motiv za Ano Drev. Morda celo prevelik. Bojim se, da se je v veliki želji prekmalu odločila za vrnitev. Zdaj čakamo. Po poškodbi se vrača tudi Maruša Ferk, ki je izpolnila olimpijsko normo. Prav zato od nje v prihodnje pričakujem bolj sproščeno smučanje. Ob njenih nastopih je namreč vse preveč "tipanja". Ko bo bolj osredotočena in še bolj odločna, bodo tudi njeni rezultati še boljši. Od vseh naštetih in tistih, ki jih nisem omenil, pričakujem predvsem pravi pristop. To je osnova.

Bi lahko dejali, da ste v prvem letu delovanja na čelu reprezentanc sprejeli uveljavljena pravila iger, v prihodnje pa sledi uresničevanje vaših zamisli? Če bom seveda ostal … No, za te pogovore bo še dovolj časa. Bi pa pritrdil vaši tezi. Ta sezona je olimpijska. Navsezadnje me je pričakal seznam kandidatov, ki je bil sestavljen na podlagi lanskoletnih rezultatov. Tej skupini smo skušali zagotoviti najboljše mogoče pogoje. Verjamem, da nam je uspelo. V prihodnje pa … Treba bo reči bobu bob. Verjemite mi, da imam to v glavi.

Vas ni strah, da bi se mlajši smučarji iz premožnejših okolij spogledovali s samostojnim konceptom po vzoru Tine Maze? Osebno menim, da lahko smučar povsem samostojno deluje šele tedaj, ko se je že izoblikoval in dozorel. V fazi mladosti pa nikakor ne. A ne želim komentirati Tine Maze in se poigravati z vprašanji samostojnih ekip. Bolj me zanima delo Smučarske zveze Slovenije, ki mora mladim zagotoviti okolje, v katerem bodo dobili vse potrebno za smučarski razvoj, napredek in selitev na najvišjo raven.