Planica
Nedelja, 6. 12. 2020, 4.00
4 leta
Skok v športno preteklost
V Planici obrnil hrbet veljakom na FIS in požel simpatije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,11
1
Svetovni prvak v poletih leta 1994 je presenetljivo postal Jaroslav Sakala. Na sliki mu Espen Bredesen, ki je osvojil drugo mesto, čestita za uspeh. Prav Bredesen pa je poskrbel za potezo, ki se ji je klanjal ves svet.
Od četrtka do nedelje bo Planica v središču pozornosti zimskih športov. Gostila bo namreč svetovno prvenstvo v poletih, ki bi moralo biti sicer marca, a je bilo zaradi pandemije koronavirusa prestavljeno na decembrski termin. Sedmič bo Letalnica bratov Gorišek prizorišče tovrstnega tekmovanja, med posebne pa se šteje tisto iz leta 1994. V središču pozornosti se je znašel Norvežan Espen Bredesen.
Vse od leta 1972 je v smučarskoskakalnem svetu čas za svetovna prvenstva v poletih. Premiernega je gostila prav Planica z Letalnico bratov Gorišek. Zanimivo je, da na dozdajšnjih šestih domačih nihče od slovenskih tekmovalcev ni poletel do medalje.
Še najbližje sta ji bila Robert Kranjec leta 2010 s petim in Miran Tepeš leta 1985 s šestim mestom. Sicer ima Slovenija v Kranjcu in Petru Prevcu svetovna prvaka iz leta 2012 (Vikersund) in 2016 (Kulm), srebrno ekipno medaljo z zadnjega prvenstva v Oberstdorfu, bronaste Petra Prevca v Harrachovu (2014), Urbana Franca na Kulmu (1996) in ekipne iz Vikersunda (2012).
"Zagovarjal je neumnost, da je 191 metrov maksimalna dolžina"
Prav posebno zgodbo v zgodovini skokov ima svetovno prvenstvo v poletih leta 1994. Takrat so se glavni akterji na dveh smučkah potegovali za medalje na Letalnici bratov Gorišek. Jaroslav Sakala je presenetljivo osvojil zlato medaljo, srebrn je postal Norvežan Espen Bredesen, bronast Italijan Roberto Cecon.
Espen Bredesen (srebrna), Jaroslav Sakala (zlata) in Roberto Cecon (bronasta) so bili na zmagovalnem odru. A je na novinarski konferenci Bredesen z Italijanom zamenjal medalji, saj je Cecon v drugi seriji poletel kar 199 metrov in bi bil pred Norvežanom, a je takrat še veljalo pravilo, da se vsak polet prek daljave 191 metrov šteje kot polet, dolg 191 metrov.
Nič nenavadnega, bi lahko rekli. A se je na posamični tekmi zgodilo nekaj posebnega, kar je skoke v nadaljevanju spremenilo. Mednarodna smučarska zveza (FIS) ni bila naklonjena ekstremnim daljavam in ni upoštevala, če je kdo preskočil znamko 191 metrov. Vsak daljši polet je imel na koncu daljavo 191 metrov. "Ta, ki je zagovarjal neumnost, da je 191 metrov maksimalna dolžina, četudi so skakalci preskočili to znamko, je bil Finec Matti Pulli," se spominja Jelko Gros, ki bo na prihajajočem svetovnem prvenstvu v Planici še zadnjič v vlogi vodje tekmovanja.
"Zasluži si srebrno medaljo. Oba veva, da ne moreva spremeniti pravil."
Cecon je v finalni seriji skočil kar 199 metrov in drugega Bredesena preskočil za debelih 17 metrov. Na koncu je za Norvežanom zaostal za 5,1 točke, Sakala je bil občutno predaleč. Če bi mu upoštevali daljavo 199 metrov, bi pomenilo, da bi on stal na drugi stopnički odra za zmagovalce in imel okoli vratu obešeno srebrno odličje. Bredesen je na novinarski konferenci poskrbel za izjemno potezo in predal srebrno medaljo italijanskemu kolegu ter požel pozitivno odobravanje.
Fairplay poteza Espena Bredesena je odmevala v svetu.
"Vem, da je skakal bolje od mene. Zasluži si srebrno medaljo. Oba veva, da ne moreva spremeniti pravil. Lahko sva prava športnika, zato sem mu srebrno medaljo podaril," je takrat v pogovoru za nacionalno televizijo dejal Bredesen.
Bredesen kljub vsemu zapustil Planico kot rekorder
"Športniki so pokazali, da so pri FIS naredili eno od največjih neumnosti. Funkcionarji v Planici so od tekmovalcev dobili svojo šolo," ob tem dodaja Gros.
Bredesen je leta 1994 v Planici z 209 metri postavil svetovni rekord.
Prav boj za medalje je nekoliko na stranski tir postavil zgodovinske polete prek 200 metrov. Kot prvemu je sicer uspelo preseči takrat magično mejo Avstrijcu Andreasu Goldbergeju, a je pri doskoku podrsal. Tako je zgodovinski podvig uspel Fincu Toniju Nieminenu, ki je postavil znamko pri 203 metrih. Prav Bredesen pa je bil tisti, ki je takratni planiški praznik zapustil z nasmeškom na obrazu. Na petkovem treningu ga je poneslo kar 209 metrov in je bil tri leta lastnik svetovnega rekorda v poletih.
Planiški rekorder Kobajaši, svetovni Kraft
Sicer je leta 1997 sam sprva prestavil znamko na 210 metrov, a je isti dan njegov rojak Lasse Ottesen poletel 212 metrov in ga nasledil v lovu za rekordno znamko, ki trenutno znaša že 253,5 metra. Ta je v lasti Avstrijca Stefana Krafta – podvig mu je uspel leta 2017 v Vikersundu.
Veselje Rjojuja Kobajašija leta 2019 ob rekordu Letalnice bratov Gorišek, ki je hkrati tudi japonski rekord. Pristal je pri 252 metrih.
Pod najdaljšo daljavo na Letalnici bratov Gorišek se je lani podpisal Japonec Rjoju Kobajaši (252 m). Ali se mu bo kdo približal ali jo celo preskočil, bomo lahko videli med 10. in 13. decembrom, ko bo v Planici svetovno prvenstvo v poletih.
1