Robert Kranjec požira nasvete Primoža Rogliča #video

Ko je Robert Kranjec lani sklenil kariero smučarskega skakalca, je nemudoma presedlal na cestno kolo. Ljubezen do kolesa je bila sicer prisotna že v mlajših letih, vendar ga je moral, sicer gorskega, postaviti na stranski tir. Zdaj raziskuje dimenzije povsem drugega športa. Tudi s pomočjo nasvetov Primoža Rogliča. Videti je, da dobiva prave, saj je v pičlem letu zelo napredoval. Na letošnji izvedbi Maratona Franje je bil denimo v absolutni konkurenci celo šestnajsti. Rad bi posegel še višje, čeprav se z rezultati ne obremenjuje. Poudarja, da v kolesarstvu neizmerno uživa. Uživa tudi ob spremljanju Rogliča in Tadeja Pogačarja na Dirki po Franciji. Upa, da se bo njegova želja uresničila. In kakšna je? "Roglič in Pogačar na prvih dveh mestih na Touru, nato pa se bosta na kronometru, ki je predzadnji dan, udarila za končno zmago," pravi.

Sicer pa je njegova glavna dnevna zadolžitev izdelava skakalnih dresov. Napreduje tudi na tem področju. Novi službi se je povsem posvetil, saj bi rad, da gre iz njegovih rok najboljši mogoč izdelek. Lanskoletne težave s diskvalifikacijami so v veliki meri pretresle tudi njega, zato so na tem segmentu naredili korak naprej. Verjame, da imajo slovenski skakalci povsem konkurenčne drese največjim nacijam, kot so Norveška, Nemčija, Avstrija in Poljska.

Robi, ko pogledamo rezultate z lanskega Maratona Franje in letošnjega, lahko vidimo vaš konkreten preskok. V krstnem letu ukvarjanja s cestnim kolesom ste bili 98., pred dnevi že 16. Verjetno ste zelo zadovoljni?
Odlično. Zanimalo me je, koliko bom od lani napredoval. V drugi skupini sem bil. Prve se nisem mogel držati na klancu. Tudi nisem upal, ker mi je utrip rasel. Toliko se že poznam. Lahko bi šel z njimi, a ne bi daleč prilezel. Trpel bi na vrhu in nato do Ljubljane.

Koliko vam torej še manjka do prve skupine?
Ne vem. Upam, da drugo leto pridem z najboljšimi v cilj.

Sportal Jernej Damjan opozarja na potrebne spremembe v skakalnem svetu #video

Da ste naredili v pičlem letu takšen preskok, je hvalevreden dosežek.
Kolesarjenje mi je zelo všeč. Enkrat do dvakrat na teden sem prost, sicer sem na kolesu. Neizmerno uživam v tem.

Kako to, da ste izbrali kolesarjenje za šport po koncu kariere?
Ker sem že prej rad kolesaril. Ko sem bil mlajši, sem pri 15, 16 letih kolesaril "downhill" z Jošta. Kasneje sem kakšen trening naredil tudi kot vzpon na klanec.

Na letošnjem Maratonu Franja je bil odličen 16. Foto: Osebni arhiv Roberta Kranjca Ampak takrat še ne s cestnim kolesom, kot ga vozite zdaj?
Ne, ni bilo smiselno kupovati za štirikrat, petkrat na leto. Ko sem bil skakalec, tako ali tako nismo smeli kolesariti.

Če gledava Primoža Rogliča, vas in še druge nekdanje skakalce, se hitro znajdete na kolesu. Zato, ker ste toliko lažji in imate močnejše mišice?
Močnih mišic nimamo. Za pet minut, potem je zabave konec (smeh, op. a.). Morda se lahko hitreje približaš ravno zaradi teže. Sicer je to povsem drug šport, kot so smučarski skoki.

Koliko vas je Roglič dodatno motiviral za ta šport?
Težko bi rekel, ker se s tem ukvarjam ljubiteljsko. Nimam vsega podrejenega kot drugi amaterji, ki se posebno prehranjujejo. Meni je vseeno, če grem kolesariti tudi na tešče. Usedem se in se peljem. Hobi mi je. Vseeno mi je … Letos sem šel denimo na Stari vrh in sem povsem pogorel, pa mi je bilo vseeno. S tem se ne obremenjujem. Rad se vozim, to je glavno.

S Primožem pa sva sicer kolesarila. Letos zaradi pandemije ne, lani sva bila nekajkrat skupaj na kolesu. Vprašam ga glede treninga, kako na klancu. Zanimivo ga je poslušati. Prav tako tudi zato, ker je to povsem drug šport, kot smo ga prej trenirali.

Sportal Neverjetna Roglič in Pogačar osvajata Francijo, ki je zavita v črno

Kako je torej voziti za njim?
Po ravnini grem lahko, ker sem v zavetrju. Ampak moram biti povsem zraven, sicer odpadem. Na klancu ni možnosti. Dobro, kakšnih 100 metrov, potem se zgodba konča (smeh, op. a.).

Koliko časa se poznata?
Primož je, kakor se spomnim, prišel v mladinsko reprezentanco pri 15 letih, jaz sem bil takrat star 21 ali 22 let. Da bi bila po tekmah skupaj, to ne. On se je počasi vključeval v svetovni pokal. Nato je tako ali tako padel v Planici. Smo se pa sicer družili. Tista leta po Planici sem vedno naredil zaključek in je bil zraven. Kar veliko smo se družili.

S Primožem Rogličem kdaj tudi skupaj na kolo. Foto: Osebni arhiv Roberta Kranjca Videti je, da se v zadnjih letih ni nič spremenil kot oseba. Deluje povsem miren. Vi ga še bolje poznate …
Zdaj je zagotovo bolj miren kot takrat, ko je bil mlad (smeh, op. a.). Primož je super. Moram reči, da ostaja na trdnih tleh. Ne glede na to, kako uspešen je, se ni nič spremenil.

Ko je vstopil v kolesarski šport, ni nihče verjel, da bi lahko naredil kaj takšnega, kar gledamo zdaj. Tudi sam je že izjavil, da bi se smejal tistemu, ki bi mu rekel, da bo nekoč na poti, da osvoji Tour de France. Kaj ste vi takrat mislili?
Da bo na takšno raven prišel, si nisem predstavljal. Vedel sem, da bo pri Adrii Mobilu napredoval. Kar mu uspeva za tem, lahko z eno besedo preprosto imenujemo fenomen.

Verjetno je neumestno vprašanje, ali ste spremljali 13. etapo Dirke po Franciji, po kateri sta zdaj povsem na vrhu boja za rumeno majico Slovenca Primož Roglič in Tadej Pogačar …
V Italiji sem in gledal sem na telefonu. Užival sem. Vrhunsko. Gledal sem, ko je Pogačar potegnil. Upal sem, da bo šel Primož za njim. Nato sem čakal, kako bo z Bernalom (Egan Bernal, op. a.). Ni ujel priključka. Česa lepšega ne more biti. Etap je še kar nekaj. Moramo počakati do zadnjega dneva, da se ne bo zgodilo kaj nepredvidljivega.

Sportal Nov udarec za Bernala: Sprejeti moram, da so drugi boljši od mene

Ali ste kaj čestitali oziroma napisali fantoma po koncu izjemnega dne?
Napisal sem Pogačarju (Tadej Pogačar, op. a.) in Hauptmanu (Andrej Hauptman, op. a.) "noro!". Primožu ne pišem, ker se ne javlja v času dirke. Ga povsem razumem. Tudi sam sem bil vedno osredotočen na tekme. Nočem ga motiti. Slišiva se, ko pride domov s treninga, priprav ali tekem. Preprosto se kot osredotočen športnik ne oglašaš, ker si osredotočen na svoje delo. In to je razumljivo.

Foto: Matic Ritonja/Sportida Kako gledate na to, kar počneta s Tadejem Pogačarjem? Trenutno sta najbolj vroča kolesarja na svetu.
Vrhunsko. Tudi preostali so zraven. Izjemno je, da je kolesarstvo prišlo na takšno raven. Upam, da bodo to izkoristili, da bo čim več mladih vpetih v ta šport.

Na katerih mestih ju vidite ob koncu Toura?
Odvisno, kako se bo razpletlo … Prvi in drugi, nato bosta imela na kronometru obračun med seboj (smeh, op. a.).

Ali ste si kakšno tekmo v tujini ogledali že v živo?
Lani sem bil na Giru, nato pa še v Franciji, vendar Primoža ni bilo. Tudi letos bi šel v Pariz. Kolikor sem slišal, lahko pridejo le tisti, ki so akreditirani. Počakati bi ga šel v Pariz.

Sportal Roglič in Pogačar? Nič novega!

Ali ste kaj nemirni, ko spremljate dirko?
Ob prvih etapah sem bil, potem ne več toliko. Malce zato, ker nisem vedel, kako je s Primožem (Roglič je namreč padel na kriteriju Dauphine, ki je bil pred Tourom, op. a.). Zdaj uživam, ker vem, da je močan. Zabavno je gledati. Pogačar je pa nor, v pozitivnem smislu.

Presedlajva zdaj v vaše vode, smučarske skoke. Zdaj boste še drugo leto zapored skrbeli za izdelovanje dresov naših skakalcev. Kaj se dogaja na tem področju?
Predpisan je nov kroj. Razvija se ter poskuša čim bolj dodelati. Sprednji šiv je zdaj naravnost. Razkoraka se ne da več šivati, kot je dejansko narejen. Pri fantih ni prišlo do razlike, da bi bil skakalec manj ploven.

Kako sebe vidite v delu, ki ga opravljate? Zdaj ste se še bolj vpeljali v ta del smučarskih skokov, ki ste ga proučevali že v času aktivnega skakanja.
To delo mi je všeč. Naporno je, ko pride zima. Vsi pridejo na enkrat. Dobrodošlo je, da sem v stiku s tekmovalci in kdaj z njimi tudi na skakalnici.

Lani je pred številnimi navijači v Planici dokončno slekel skakalni dres, a jih kmalu zatem spet začel držati. Zdaj že drugo sezono izdeluje drese našim skakalcem. Foto: Peter Podobnik/Sportida Koliko se vas je dotaknilo, ko so naše skakalce zaradi nepravilnih dresov diskvalificirali?
Na začetku mi je bilo najhuje zaradi Petra (Peter Prevc, op.a.). Na kraj pameti mi ni padlo, da bodo šli tam merit. Težave so bile, ker smo od prodajalca dobili takšen material, da se je po dveh dneh, potem ko so odšli na tekmo, povsem spremenil. Prepustnost tako ni bila v redu. V naši reprezentanci so imeli posledično na prizorišču veliko dela, kar je najslabše. Včasih si se počutil, kot da tukaj nisi ničesar naredil, tam pa so morali na novo raztegovati. Letos bo bistveno lažje, ker imamo zdaj kompresor in se bo kontrola naredila, preden se dres zašije.

V kakšni meri se lahko dres spremeni od trenutka, ko zapusti Slovenijo, do trenutka, ko se tekma začne?
Lani je bila sprememba v litrih tudi do pet litrov. Meja je 40 litrov. To je minimum. Pod to številko ne sme iti. Težava je bila, ker smo dobili material, ki je imel le 25 litrov. Potem sem ga tukaj luknjal in je material skakal od leve proti desni. Na eni strani je bilo 40, na drugi tudi 17 denimo. Težko si potem ujel. Zdaj grem v Nemčijo, preverim material in ga odpeljem domov. Lani je bilo tako, da smo imeli, kar smo dobili. S seboj vzamem napravo in vse preverim. Sicer jo imajo tudi tam, vendar bolj zaupam svoji.

Sportal Znova popoln poljski dan, Zajc tik pod stopničkami

Kako pa je z barvo dresov? Ali vi izberete pravo ali skakalci?
Z Bertijem (Gorazd Bertoncelj, op. a. ) in s Hrgičem (Robert Hrgota, op.a.) se dogovorimo, kaj bi vzeli. Nato grem v Nemčijo po material. Nazadnje rdeče barve denimo nisem vzel, ker je imel material le 30 litrov. Takšnega ne bom jemal, ker se ne mislim ukvarjati z njim, posledično pa bi imel težave skakalec in bil lahko celo diskvalificiran. Vzamem od 35 litrov navzgor. Nekaj smo že vzeli za zimo za rezervo, drugi teden pa se gre nazaj, ker prideta še dve novi barvi. Vzeli se bosta za test.

Videti je, da ne odgovarja vsaka barva vsakomur. Kako je s tem?
Nazadnje sem pripeljal pet barv in se porazdeli. Nato fantje testirajo in se pove, katera barva je dobra. Na koncu se naroči barvo in jo grem iskat.

Zdaj se veseli uspehov slovenskih skakalcev na drugačen način. Ob njihovih nastopih pa je tudi nervozen, poudarja. Zlasti, ko morajo na kontrolo dresa. Foto: Vid Ponikvar Kako gledate na konkurenco? Že v času aktivne kariere ste redno pogledovali proti tekmecem in njihovim dresom. Zdaj je vaš pogled še bolj uperjen proti opremi, ki jo imajo druge nacije.
Na tistih tekmah, na katerih sem bil, sem seveda spremljal, kaj nosi konkurenca. Mislim, da smo imeli že lani in imamo tudi letos dodelane drese. Konkurenca nima nobenih presežkov. Preprosto so imeli drugačne mere kot mi. Letos se vsem na novo pobirajo mere. Za vse naše je to dobro.

Čeprav luknjate drese, veste, da se v skokih išče tudi druge luknje.
Vedno se hodi po robu. Povsod … Če želiš biti zraven, moraš.

Verjetno pa zdaj čustveno spremljate tekme, ker ste z izdelovanjem dresov vpeti v pogon. Koliko adrenalina je prisotnega, ko so naši v zraku?
Povsem sem nemiren, sploh ko rečejo, da ima kdo od naših kontrolo (smeh, op. a.).

Kakšne pa so govorice glede zimske sezone? Obstajali naj bi trije scenariji. Ali se kaj več govori?
Ne vem … Skrajni scenarij je, da bi skupaj hodili po tekmah in naredili mehurček. Eno je, da bodo morali vsak teden delati test za koronavirus. Nihče ne ve, kaj bo jeseni.