Slovenski smučarji s trenerji "na žetone"

Prihodnjo sredo se bo iztekel trimesečni odpovedni rok, po katerem bodo začele veljati odpovedi pogodb s kar trinajstimi pogodbenimi izvajalci opravljanja storitev, ki pod okriljem Smučarske zveze Slovenije sodelujejo z alpskimi smučarji. Dobršen del reprezentance, v katerega kot smučarka z uveljavljenim statusom šampionke in samostojno ekipo ne spada prva slovenska zvezdnica belih strmin Tina Maze, bo tako praktično čez noč ostal brez številnih trenerjev, njihovih pomočnikov, serviserjev in strokovnjakov za kondicijsko pripravljenost.

Ker je do konca sezone evropskega in svetovnega pokala ostal še dober mesec, na vrata trka mladinsko svetovno prvenstvo, tekmovanja nižje ravni in prepotrebno pomladno urjenje med količki pa se praviloma razpotegnejo vse do konca aprila, se kar samo od sebe poraja vprašanje, kdo bo ob peščici "preživelih" trenerjev spremljal reprezentante na terenu.

Trenerji "na žetone"

Direktor Smučarske zveze Slovenije Jurij Žurej, oklepajoč se novembrskih sklepov izvršilnega odbora zveze, vztraja, da je bil nepriljubljen ukrep zaradi nesorazmerja med prihodki in načrtovanimi odhodki edini pravi izhod v sili. Vseeno pravi, da se zaveda, kaj prinaša kadrovska podhranjenost, zato v sodelovanju z vršilcem dolžnosti vodje panoge Blažem Lešnikom obljublja vsaj delne rešitve v obliki kratkoročnih pogodb s trenerji za posamezne projekte.

"To že izvajamo. Ugotavljamo, kakšne so potrebe za spremstvo tekmovalcev na posamezne tekme. Na ta način se bomo skušali prebiti skozi sezono," pravi direktor Žurej in dodaja: "Že danes razmišljamo o tem, kako naprej. Ne le za prihodnjo sezono, temveč v daljšem obdobju. Naliti si moramo čistega vina in si priznati, kje smo. Ugotoviti je treba, da smo v fazi menjave generacije, in opozoriti na mlade smučarje, ki prihajajo. Potrebovali bodo čas, zato jim je treba prilagoditi programe in jim nameniti sredstva."

Najkrajši konec bodo potegnili tekmovalci

Poleg trenerjev, ki še ne vedo povsem natančno, za koliko časa se bodo znašli na trgu dela, bodo najkrajši konec v tej zgodbi potegnili smučarji in smučarke, ki so za nemoteno izvajanje programov v preteklih mesecih namenili tudi veliko lastnih sredstev.

Ni skrivnost, da si morajo tudi tekmovalci svetovnega pokala plačevati letalske vozovnice za poletne treninge na južni polobli, še slabše pa se godi tistim, ki nastopajo na tekmah nižje ravni. Za treninge in sodelovanje na tekmah evropskega pokala in drugih tekmovanj morajo namreč tekmovalci oziroma njihovi klubi in starši plačevati vse stroške prevoza ter namestitve.

Z novimi pravili oziroma še dodatno okrnjenim kadrom pa je pod največji vprašaj postavljen pomladni podaljšek sezone kot eden od temeljev za priprave na tekmovalno zimo 2015/16. Zato ne čudi, da mnogi smučarji oporo že iščejo pri svojih matičnih klubih, v katerih se prav tako ne cedita med in mleko, z različnimi akcijami pa pot do kopnega iščejo tudi trenerji.

Zataknilo se je že pred prvimi snežinkami

Februarsko krčenje smučarskih vrst ima sicer svoje korenine v preteklem letu, ko je novo vodstvo panoge na podlagi zagotovil vodstva zveze o višini proračuna sestavilo trenerske ekipe in programe. A kmalu se je izkazalo, da bo denarja v smučarski malhi bistveno manj od prvotnih obljub. V poletnih mesecih, ko so se programi že izvajali, so namreč odgovorni za trženje priznali, da so kljub novi izjemni sezoni osrednjega magneta za morebitne partnerje Tine Maze ostali brez kar treh pokroviteljev, vrata novih pa so večinoma ostala trdno zaprta.

Alpski blagajni je torej ob nadaljnjem izvajanju prvotnega načrta grozilo 300 tisoč evrov primanjkljaja, zato je vodstvo zveze po večtedenskem nekonstruktivnem pingpongu s predsednikom alpskega zbora in odbora Dušanom Goriškom ter somišljeniki "alpincem" odvzelo avtonomijo in se odločilo za globoke reze.