Slovenski junaki SP

Boris Strel

Kljub temu, da so se slovenski alpski smučarji in smučarke že v tridesetih letih prejšnjega stoletja udeleževali svetovnih prvenstev (Praček, Čerman, Katnik …), pa je bilo na prvo odličje treba čakati vse do zlatega obdobja Bojana Križaja in njegovih sodobnikov. V zgodovini slovenskega alpskega smučanja ima tako prav posebno mesto svetovno prvenstvo leta 1982 v Schladmingu, ki je nesporno potrdilo veljavo tekmovalcev iz najbolj severne republike tedanje SFR Jugoslavije. Tretjega februarja 1982 je bil v znanem smučarskem središču na avstrijskem Štajerskem na sporedu veleslalom, ki bo za vse večne čase zapisan v slovenske smučarske knjige. Na tekmi, ki jo je dobil Američan Steve Mahre pred legendarnim Švedom Ingemarjem Stenmarkom, je tretje mesto osvojil Boris Strel. Po prvi vožnji mu ni kazalo najbolje, a je nato napadel na vso moč in uspel. Škofjeločan se je tako kot prvi Slovenec povzpel na zmagovalni oder, njegov uspeh pa sta s sedmim oziroma štirinajstim mestom dopolnila še dve legendarni imeni – Bojan Križaj, najboljši slovenski alpski smučar, ki je nato prav na tem prvenstvu prišel do slalomskega srebra, in Jure Franko, ki je dve leti pozneje kot prvi Slovenec prejel olimpijsko odličje.

Boris Strel se je rodil 8. julija 1959. Poleg slovenskega prvenca na SP ga zgodovina pomni tudi kot edinega moškega zmagovalca veleslalomske preizkušnje svetovnega pokala. Boris se je senzacionalne zmage veselil leta 1981 v Cortini d`Ampezzo. Poleg tega je še enkrat stal na stopničkah za zmagovalce, dvakrat pa je nastopil tudi na olimpijskih igrah. Umrl je 28. 3. 2013.

Bojan Križaj

Pojem alpskega smučanja so v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji mnogi dolgo povezovali z enim samim imenom - Bojan Križaj. Bil je bil sinonim za šport na belih strminah in še danes velja za najuspešnejšega slovenskega smučarja vseh časov. Čeprav mu je sreča večkrat obrnila hrbet, pa med slovenskimi dobitniki medalj vendarle najdemo tudi ikono tradicionalnega in dolga leta paradnega športa naroda s sončne strani Alp. Bojanu ni bilo usojeno, da bi kot prvi Slovenec okrog vratu prejel odličje svetovnega prvenstva. Svoje edine medalje SP pa se je smučar iz Tržiča veselil le nekaj dni po veleslalomskem podvigu Borisa Strela na prvenstvu v Schladmingu leta 1982. Sedmega februarja je gorenjski šampion na slalomu zaostal le za enim tekmovalcem. Da, uganili ste … To je bil nepozabni švedski "nadsmučar" Ingemar Stenmark, sicer Bojanov prijatelj in večni tekmec, ki je do vseh svojih uspehov prišel na smučeh slovenskega proizvajalca.

Bojan Križaj se je rodil 3. januarja 1957. Z osmimi slalomskimi zmagami na tekmah svetovnega pokala je še danes najuspešnejši slovenski alpski smučar in prvi, ki se je na tekmah najvišje ravni veselil zmage. Svetovno elito je prvič ugnal že leta 1980 v legendarnem Wengnu. Pohvali se lahko tudi z malim kristalnim globusom za prvo mesto v slalomskem seštevku svetovnega pokala leta 1987. Že pred tem pa je osvojil dve bronasti odličji (1981 in 1986) in eno srebrno (1980).

Mateja Svet

Matejina era je bila kratka, a zato še toliko bolj izjemna. Ljubljančanka je v svojem zlatem obdobju znala tehnično in fizično znanje ter psihološko pripravljenost dokazati tudi na svetovnih prvenstvih. Mateja Svet je na pičlih dveh prvenstvih spisala biografijo, ki se je ne bi branila nobena tekmovalka. Prvič je Mateja, ki se je udeležila že olimpijskih iger 1984 in SP 1985, »udarila« na prvenstvu leta 1987 v Crans Montani. Njen tedanji opus - srebrna medalja v veleslalomu ter bronasti v veleslalomu in superveleslalomu – je prav gotovo sila težko ponovljiv. Samozavestno se je Svetova podala tudi na prvenstvo leta 1989 v Vail, kamor ni šla zgolj z željo po ubranitvi švicarske bere. Nehvaležno četrto mesto v kombinaciji je ni vrglo s tira, saj je na slalomski tekmi ugnala vso konkurenco in kot prva ter do Tine Maze edina slovenska smučarka postala svetovna prvakinja. Po diskvalifikaciji Christele Guignard je nato prejela še bronasto odličje v veleslalomu ter tako sklenila sanjsko zgodbo, v katero gre ob uspehih v svetovnem pokalu nedvomno vključiti še slalomsko srebro na olimpijskih igrah leta 1988.

Mateja Svet se je rodila 16. avgusta 1968. Na tekmah svetovnega pokala je slavila kar šest zmag v veleslalomu in eno pred domačimi navijači v Kranjski Gori tudi v slalomu. Skupno je na tekmah SP kar 22-krat stala na stopničkah za zmagovalce, kar ji je prineslo tudi precej uspehov v skupnem seštevku. Leta 1988 je prejela mali globus za veleslalomsko zmago, v letih 1989 in 1990 je bila druga veleslalomistka sveta, leta 1986 pa tretja. Bogat spisek uspehov bi Svetova prav gotovo še dopolnila, a se je leta 1990 nepričakovano umaknila iz tekmovalnega smučanja.

Tomaž Čižman

Gledano s slovenskega zornega kota, je svetovno prvenstvo leta 1989 v Vailu zaznamovala predvsem Mateja Svet. Kljub temu pa ne gre prezreti še enega – precej bolj nepričakovanega in senzacionalnega - podviga na ameriškem snegu. Tomaž Čižman je namreč prav na prvenstvu v Koloradu poskrbel za eno najprijetnejših presenečenj na največjih tekmovanjih. Ljubljančan je namreč na superveleslalomski tekmi "kaznoval" vse tiste, ki so v svojih mislih že razdelili komplet odličij. Z drzno vožnjo je zasedel tretje mesto in tako prišel do bronastega odličja. V moški konkurenci je do danes to edina medalja v eni od hitrih disciplin. Pred Čižmana sta se tedaj uvrstila le Švicarja Martin Hangl in Pirmin Zurbriggen.

Tomaž Čižman se je rodil 13. februarja 1965. Vsi njegovi dosežki so ostali v senci podviga iz Vaila, ki ga nato nikdar ni ponovil. Na tekmah svetovnega pokala se je desetkrat uvrstil med najboljšo deseterico, devetkrat v veleslalomu in enkrat v superveleslalomu.

Nataša Bokal

Škofjeločanka, ki je uspešno zapolnila praznino med Matejo Svet in rodom »vražjih Slovank«, v športu brez kančka dvoma pooseblja nepopustljivost in vztrajnost ter, žal, tudi smolo s poškodbami. Slednje so ji (pre)pogosto rezale krila in jo prikrajšale za več uspehov. Vseeno pa se lahko Nataša Bokal pohvali s kolajno s svetovnega prvenstva, za nameček zadnjo, ki so jo Slovenci osvojili pod zastavo nekdanje države. Na slalomu svetovnega prvenstva, ki ga je leta 1991 gostil Saalbach, je Bokalova zaostala le za Švicarko Vreni Schneider, ki je tedaj delovala kot pravi robot na smučeh. Omenjeni dvojici je družbo na stopničkah delala še Ingrid Salvenmoser.

Nataša Bokal se je rodila 9. maja 1967. Klub številnim poškodbam in operacijam je dolga leta vztrajala v karavani svetovnega pokala. Njena najuspešnejša sezona je bila 1990/91, v kateri se je poleg odličja s svetovnega prvenstva veselila tudi edine zmage na tekmah svetovnega pokala. Dosegla jo je na slalomu v Kranjski Gori.

Urška Horvat

Med tekmovalkami, ki so v slovenskem alpskem smučanju pustile pomemben pečat, je nedvomno tudi Ljubljančanka Urška Hrovat. Slalomska specialistka je osvojila prvo odličje na svetovnih prvenstev po osamosvojitvi. Zgodilo se je leta 1996 na prvenstvu v Sieri Nevadi, ki bi moralo biti že leto poprej, a so ga bili organizatorji zaradi pomanjkanja snega in visokih temperatur prisiljeni odpovedati. V izjemno dramatični slalomski preizkušnji se je "Ula" potegovala za naslov svetovne prvakinje. Ob nekoliko slabši drugi vožnji je osvojila tretje mesto, srebro pa se ji je izmuznilo za pičlo stotinko sekunde. Hrovatova, sicer ena najboljših slovenskih slalomistk vseh časov, se je med najboljših deset uvrstila tudi na prvenstvih leta 1999 in 2001, trikrat pa je nastopila tudi olimpijskih igrah.

Urška Hrovat se je rodila 18. februarja 1974. Čeprav je svoje znanje nekajkrat dokazala tudi v veleslalomu, pa se je ljubitelji alpskega smučanja spominjajo predvsem po izjemnih slalomskih predstavah. S slednjimi si je leta 1994 priborila naziv tretje slalomistke svetovnega pokala, leta 1996 pa je stopila še stopničko višje. Pohvali se lahko tudi s petimi zmagami na tekmah svetovnega pokala.

Mitja Kunc

Mitja Kunc je v uvodnem delu kariere veljal za izrazitega veleslalomista, nato pa se je prelevil v slalomskega mojstra. V tej vlogi je zaznamoval tudi svetovno prvenstvo leta 2001 v St. Antonu, na katerem je prismučal do edinega moškega odličja po letu 1991. Nase je opozoril že na SP 1991, ko je bil kot 19-letni mladenič šesti v veleslalomu. Nato je nastopil tudi na prvenstvih v letih 1993, 1996, 1999 in kajpak tudi 2001. V St. Antonu je Kunc v slalomu avstrijskim smučarjem pokvaril popolno domače zmagoslavje in si priboril bronasto odličje. Pred njim sta se zvrstila le Mario Matt in Benjamin Raich. Slovenski uspeh sta tedaj dopolnila še Rene Mlekuž (5.) in Jure Košir (8.).

Mitja Kunc se je rodil 12. novembra 1971. Podvig na SP 2001 je na nek način predstavljal obliž na rano nehvaležnega četrtega mesta z olimpijskih iger 1994. Kunc je leta 2000 slavil tudi edino zmago na tekmah svetovnega pokala (Jong Pjong), ob tem pa se je še petkrat uvrstil med najboljše tri.

Tina Maze

Dolgoletno čakanje na novo odličje na velikih tekmovanjih je leta 2009 v Val d'Iseru prekinili Tina Maze, za katero je sicer lep čas veljalo, da na velikih tekmah ne prenese pritiska. Tudi v Val d'Iseru se je že dalo slutiti, da se ponavlja stara zgodba. Črnjanka, ki se je pred sezono odcepila od ekipe in se v družbi Andree Massija in Andreja Perovška podala na samostojno pot, je superveleslalom končala na petem mestu, v superkombinaciji ostala brez uvrstitve, v smuku pa končala kot 14. Tudi po prvem teku veleslaloma, sicer njene paradne discipline, ni kazalo najbolje. Tina je bila po težavah z očali šele petnajsta. A položaj je obrnila sebi v prid. Z jezno predstavo je iz sebe izsilila vrhunskost brez primere, ki ji je prinesla skok po lestvici. Na koncu je zaostala le za Nemko Katrhin Hölzl in se srčno veselila svoje prve kolajne na velikih tekmovanjih, s katero je odprla lep niz. Do danes je namreč zbrala kar 10 kolajn z velikih tekmovanj v svoji zbirki ima dve zlati in dve srebrni olimpijski kolajni. na svetovnih prvenstvih pa je po Val d'Iseru osvojila še pet kolajn. leta 2011 je bila v Garmisch-Partenkirchnu prva v veleslalomu in druga v superkombinaciji, na zadnjem prvenstvu v Schladmingu pa je postala prvakinja v superveleslalomu ter bila druga v veleslalomu in superkombinaciji.

Tina Maze se je rodila 2. maja 1983. Velja za prvo damo slovenskega alpskega smučanja, predvsem pa za najbolj vsestransko. Slavila je že kar 26 zmag na tekmah svetovnega pokala, zmagala je že v vseh disciplinah, leta 2013 pa je osvojila tudi veliki kristalni globus.