Sobota, 4. 10. 2025, 17.00
35 minut
Za olimpijsko skakalnico v Predazzu v igri dve rešitvi
Po črnem madežu slovenska rešitev za nevarno skakalnico v Predazzu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,04
Eva Pinkelnig je po tem skoku padla in si težje poškodovala koleno.
Črn konec tedna je pred štirinajstimi dnevi pretresel svet smučarskih skokov. Na generalki v italijanskem Predazzu, kjer bodo februarja 2026 potekale olimpijske tekme, so se zgodili hudi padci na manjši napravi. Nesrečo so doživele avstrijska šampionka Eva Pinkelnig, kanadska zvezdnica Alexandria Loutitt in japonska nordijska kombinatorka Haruko Kasai. Vse tri so sezono končale že ,preden se je začela. Namesto praznika športa je Predazzo razkrilo nevarne pomanjkljivosti, ki bi lahko imele dolgoročne posledice. Ta teden je slovenski strokovnjak Jelko Gros na zasedanju FIS predstavil dve konkretni rešitvi.
Kaj se je zgodilo v Predazzu?
Predazzo, ena izmed najbolj znanih olimpijskih lokacij, je konec septembra ponudilo prizor, ki ga ljubitelji športa ne želijo videti. Padci vrhunskih skakalk Eve Pinkelnig in Alexandrie Loutitt, in nordijske kombinatorke Haruke Kasai so sprožili dvom, ali je manjša naprava sploh primerna za olimpijske preizkušnje.
Slovenski strokovnjak za smučarske skoke Jelko Gros je opozoril na kombinacijo neugodnih dejavnikov: "Nesreča se zgodi, če skakalka naredi napako, veter pa razmere še poslabša. V Predazzu je manjkalo horizontalne hitrosti, povečala se je vertikalna. In to je najslabša kombinacija. Zato je ob napakah prihajalo do poškodb. Niso le skakalnice krive."
V spodnjem videu se je oglasila Loutitt
Jelko Gros: Dve rešitvi za varnejše skoke
Slovenska stroka se na nevarnosti ni odzvala le z opozorili, temveč tudi s konkretnim predlogom. Ravno ta teden je na Mednarodni smučarski zvezi (FIS) potekal posvet s predsednikom komisije za gradnjo skakalnic Hansom-Martinom Rennom, Sandrom Pertilejem in Miranom Tepešem, Gros pa je bil prisoten kot tehnični delegat.
Jelko Gros je podal rešitev za manjšo skakalnico v Predazzu.
"Preučili smo, kaj bi bilo mogoče. Predlagal sem dva scenarija: znižanje naklonske mize za pol stopinje ali skrajšanje odskočne mize za 40 centimetrov. Mislim, da bo znižanje naklona dovolj, ker bodo potem pri dolžini 60 metrov skakalci in skakalke leteli nižje. Zdaj so bili malce previsoko, določili pa so tudi premajhno zaletno hitrost. V takšnih razmerah, v katerih so nastopale skakalke, moraš imeti večjo hitrost. Tudi našo planiško Bloudkovo skakalnico smo po prvi sezoni morali popraviti, ker so se pojavljale poškodbe. Treba je misliti dolgoročno in varno."
Slovenska rešitev je naletela na resno obravnavo in bi lahko pomenila odločilen korak za varno izvedbo olimpijskih tekem leta 2026.
Dolgotrajna težava manjših skakalnic
Težava s profili manjših skakalnic se vleče že vrsto let, vse od olimpijskih iger v Pjongčangu 2018, ko so se prvič pojavile resnejše kritike: "Skoraj vse manjše skakalnice so takšne. Mi smo jo popravili. Te skakalnice največ uporabljajo mladinci. Poškodbe pa se pojavljajo, ker imajo krhek sklepni sistem. Zlasti v času pubertete je to pri fantih pogosteje kot pri dekletih."
Tudi Alexandria Loutitt je na olimpijskem prizorišču končala sezono, preden se je ta sploh začela.
Spremembe tudi pri dresih
Po dogodkih v Predazzu se niso spreminjale le skakalnice, temveč tudi oprema. Vodja panoge za skoke in nordijsko kombinacijo pri SZS Gorazd Pogorelčnik je razkril, da so na FIS sprejeli spremembo pravilnika o ženskih dresih: "Po dogodkih v Predazzu je bilo jasno, da bo zagotovo treba določene stvari popraviti, morali smo se dogovoriti, kaj bomo naredili z razvojem ženskih skokov. Padla je odločitev, da se dresi pri ženskah po obsegu povečajo za en centimeter in da gre razkorak dva centimetra nižje. Skakalke bodo imele več oporne površine, s tem bomo znižali še hitrosti na zaletišču, kar pomeni tudi nižjo parabolo leta, vpadni kot doskoka pa bo prijaznejši."
Nova sezona smučarskih skokov se bo začela 21. novembra v Lillehammerju. V moški konkurenci bo veliki kristalni globus branil Avstrijec Daniel Tschofenig, pri dekletih pa slovenska šampionka Nika Prevc.
