Ponedeljek, 25. 3. 2024, 4.00
8 mesecev
Intervju z Robertom Hrgoto
"Peter Prevc slepo zaupal in stopil v čoln"
Na svetovnem odru smučarskih skokov se je zapisala nova epska zgodba. V Planici, kjer je Peter Prevc na sanjski način zaključil svojo bleščečo kariero s spektakularno zmago na petkovem posamičnem tekmovanju in hkrati z nedeljskim veličastnim slovesom. Vendar pa je za to zgodbo v zadnjem obdobju ključna še ena pomembna osebnost – glavni trener slovenske A-reprezentance Robert Hrgota. Na Sportalu smo dosežke slovenske reprezentance v tej sezoni pregeldali skozi oči dolgoletnega Prevčevega prijatelja, sotekmovalca in zadnja leta prvega moža članske izbrane vrste. A naš pogovor ni segal zgolj do šampiona, ki je končal svojo kariero, ampak je selektor analiziral tudi delo preostalih prvokategornikov.
Začnimo intervju pri koncu, pri najboljšem v letošnji sezoni. Pri šampionu, ki se je v Planici poslovil od skakalne poti. In to s z zmago na petkovi posamični preizkušnji. Kako gledate na njegovo zgodbo, zlasti, ker sta nekoliko bolj povezana, kot prijatelja?
Imel sem srečo, da sem s Petrom več let preživel kot sotekmovalec in zdaj kot trener. Njegova zgodba je šla lepo. Že takrat je zelo mirno napredoval, dovzetno. Zelo sem vesel, da mu je uspelo, kot mu je. Na lep način, brez nihanj, težkih trenutkov. Morda so bile sezone, ki niso šle po njegovih željah. Zagotovo je prekletstvo uspešnih sezon, da jih želiš čim večkrat ponoviti. Ko se je sprostil in videl, da lahko, je dosegel še kar nekaj medalj na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Kariera za v učbenike.
Ko še niste bili glavni trener slovenske A-reprezentance, sta kdaj tudi potovala skupaj. Kako ste doživeli tisti čas, ko mu ni šlo in si je želel spet najti priključek z vrhom?
Seveda želiš, da gre prijatelju čim bolje. V življenju so vzponi in padci. Peter je imel zelo veliko vzponov. Tudi padci niso šli pretirano nizko. Tudi ko ni šlo proti vrhu, je bil Peter v redu. Mislim, da si je poleg kariere ustvaril lepo družinsko okolje. Ima dva zdrava otroka, ženo. Kaj več si težko želiš. Uspelo mu je na vseh frontah, kar je glavni cilj.
Ali sta imela kakšne izzive, ko ste prišli na čelo A-reprezentance? Peter je takrat vendarle iskal pot proti vrhu.
Morda je bilo takrat drugače, ker je imel kar nekaj težav. Zadnjo leto, ko sva bila z Gorazdom Bertoncljem, je zmagal. Tudi naslednja sezona je bila solidna, morda ne najboljša. Moram reči, da je na začetku dvomil, ali sem sposoben. To je bilo razumljivo, ker je bila olimpijska sezona. Zagotovo se je zavedal, da je zadnja priložnost na olimpijskih igrah. Hotel je vedeti, ali smo ga sposobni pripeljati tja, kjer je on že bil oziroma si je želel biti. Slepo je zaupal, stopil v čoln in izkazal zahvalo z doseženimi rezultati. Moral je biti zelo pogumen, da je zaupal mladim fantom, da so ga usmerjali, vodili. Za to sem mu hvaležen.
Ali je na zaupanje morda vplivalo dejstvo, da sta prijatelja in mu je bilo lažje sprejeti novost na čelu glavnega trenerja?
To je lahko dvorezen meč, če nekoga poznaš bolj osebno kot kakšnega trenerja. Že takoj je bolj neposredna povezava. Vesel sem, da sva znala postaviti mejo med zasebnim in profesionalnim življenjem. Mislim, da se je to dobro pokazalo na skakalnicah. Veseli me, da to ni igralo to vloge in ga ni vrglo iz tira. Sva se pa večkrat pošalila na ta račun, ker sva se poznala. Vedela sva, katere stvari komu ugajajo in katere ne.
Kakšna vrzel bo nastala ob njegovem odhodu? Vendarle je mož, ki je že s svojo prezenco morda prinesel mir in sploh ni bilo kakšnih trenj.
Tekmovalci so ga zagotovo gledali z drugačnimi očmi. On je znamka v smučarskih skokih. Če je spregovoril, so ga poslušali. Ta osebnost bo manjkala. Fantje se morajo zavedati, da morajo oni zdaj prevzeti to vlogo. Da ne bo posameznik v ekipi, ampak verjamem, da se bodo postavili kot celota. Zagotovo pa bo nastala velika luknja. Ko sem prišel v A-ekipo, mi je takoj prišlo na misel, da treniram Petra Prevca. Ko sem skakal v A-ekipi, sem takoj pomislil, da tekmujem s Petrom Prevcem. Da ti nekakšen zagon, tudi skakalcem. Mislim, da imamo v A-ekipi dobre skakalce, ki lahko to nadoknadijo.
Menite, da je dovolj širine v A-reprezentanci? Če gledamo letošnjo sezono in umaknemo Petrove rezultate, so nekako štirje, ki so pokazali dobre skoke. Ali je dosti zaledja, ker včasih so tudi fantje iz B-ekipe močno pritiskali na prvokategornike? Zdaj tega pritiska ni.
V tej sezoni tega pritiska res ni bilo. K sreči vidimo, da se prebuja mladi Maksim Bartolj, ki ima zelo dobre osnove. Tudi Rok Masle, a ni imel prave sezone. Vidimo, da Žak Mogel prihaja na raven konstantnega nastopanja v svetovnem pokalu. Ne smemo pozabiti na Žigo Jelarja. Morda se mu letos sezona ni izšla, kot si je želel. Ni edini. Veliko favoritov je letos pogorelo. Mislim, da je to le dobra brca za vse, da se prihodnje leto pripravimo in zakrpamo luknjo, ki bo nastala po Petrovem odhodu.
Zdaj, ko je Petru uspelo v Planici, smo imeli pet fantov z zmagami v svetovnem pokalu. To je dobro število in verjamem, da bodo fantje iz ozadja slej ko prej prišli zraven. Povrhu vsega smo bili drugi v pokalu narodov.
S kakšno oceno bi kot glavni trener ocenili končano sezono?
Od ena do deset bi dal osmico.
Kako bi jo analizirali?
Najbolj me je razveselilo, čeprav so nas na prvih dveh postojankah Avstrijci in Nemci deklasirali, da smo nekako edini držali priključek. Veseli me, da smo ga naredili, bili v nadaljevanju konkurenčni. Veliko preostalih držav se je mučilo, da so bile zraven. Kot ekipa smo bili zelo močni. Poleti na Kulmu so naredili piko na i. Pet fantov je torej zmagalo, kar se ni zgodilo velikokrat. Mislim, da prvič v sezonis. Vemo, kaj moramo nadgraditi. Videli smo, da so bili Avstrijci zelo močni, in skušali bomo zmanjšati priključek.
Kje vidite to razliko med Avstrijci, ki so imeli izvrstno sezono?
Odlični so bili v celinskem pokalu, skakalke so zmagale v pokalu narodov, v nordijski kombinaciji prav tako in še pri skakalcih. V nordijskih zimskih športih so bili nepremagljivi. Zagotovo se pozna, da imajo zelo velika sredstva, za naše razmere neomejena. Veliko ljudi se ukvarja s temi stvarmi. Vsaka malenkost, ki se na koncu nabira, prinese celoto. Letos so zelo dobro preučili opremo in način skakanja, ki je res dober. Veseli me, da s precej manjšimi sredstvi konkuriramo.
V kakšni meri bi se spremenila sezona, če bi Anže Lanišek ostal zdrav in se ne bi poškodoval pred svetovnim prvenstvom v poletih?
Verjamem, da bi se oba s Petrom borila za top 5, morda celo za zmagovalni oder. Če imaš na koncu sezone dva med petimi, je sezona zelo lep dosežek. Konec koncev smo bili na koncu drugi v pokalu narodov.
Anže Lanišek ima zelo dobro osnovo in se vselej malenkostno dviguje. Pričakujete, da bo tudi on kdaj naredil takšen preskok proti vrhu, kot ga je Peter Prevc?
Anže je letos morda res počasneje štartal, nato pa na novoletni turneji ujel ritem in skakal na zmagovalni oder. Presekala ga je poškodba. Naredil je, morda se tega ne zaveda, nekaj neverjetnega, da se je vrnil na skandinavsko turnejo in bil skupno enajsti. Premagal je strah, v Planici je bil razpoložen. Vidimo, da imamo veliko kakovosti, pa čeprav je bilo tehnično malce slabše kot pred poškodbo. Vse to je pokazatelj, kako dober tekmovalec je. In če gledamo celoto, ima zelo dobro osnovo za prihodnjo zimo. Konec koncev ga je psihološko vse skupaj še okrepilo.
Kako zapeljati zgodbo Timija Zajca, da ne bi dobro deloval le na letalnicah, ampak tudi na navadnih skakalnicah?
Splet okoliščin je pripeljal do tega, da se je letos prepričal, da je le za velikanke. Na treningih in kvalifikacijah smo večkrat videli, da spada med tri tudi na manjših napravah. Tista pika na i, da bi stopil na zmagovalni oder tudi na navadnih skakalnicah, je zmanjkala na tekmah. Pred sezono je kazal res neverjetne skoke. Takrat smo bili prepričani, da bi se lahko boril za globus. Morda smo v tej želji pogoreli. Lepa šola za naprej. Pri skokih je glava prva stvar. Jasno, fizična priprava mora biti na ustrezni ravni. Mislim, da se je tudi sam naučil, da lahko v naslednjo sezono zre z optimizmom. Moramo pa poskrbeti za marsikaj. Nič ni zagotovljeno. Lažje pa je, če veš, kaj je treba.
Kakšen potencial je Lovro Kos? Prijetno je presenetil, je edini slovenski skakalec v zimi z dvema zmagama za svetovni pokal.
V skupnem seštevku je končal med deset najboljših. Če gledamo napredek iz prejšnjih sezon, ima velik potencial, čeprav kdaj še dela grobe napake. Pozitivno je presenetil. Imel je največ sprememb pri opremi, a se je zelo dobro ujel in dobro delal. Čeprav ni začel sezone, smo se takrat odločili, da Finska še ni pravi trenutek zanj. Da mu manjka le še sproščenost. Ko je prišla, je pokazal, kaj lahko doseže. Na tem je treba graditi in ne iskati občutkov iz prejšnjih sezon. Nadgrajevati je treba in si ne postavljati prezahtevnih ciljev in prevelikih bremen.
Kako pa vidite Domna Prevca, ki mu je po večletnem premoru uspela zmaga na navadni skakalnici v Saporu?
Domen je 15. v skupnem seštevku svetovnega pokala. Zmagal je na 120-metrski skakalnici. Najboljši rezultat ima torej na manjši napravi. Morda so ta nihanja prevelika. Mislim, da je pri sebi naredil psihološko razliko in iz tega lahko izhaja. Če bo sledil temu, kar je naredil letos, lahko spet najde priključek z najboljšimi. Zagotovo sta to želja in cilj za prihodnje leto.
Bo ob slovesu Petra Prevca lažje sestaviti A-ekipo za prihodnjo sezono? Bo Žiga Jelar ne glede na slabšo sezono dobil mesto v osrednji članski ekipi?
Teh šest fantov, za katere vemo, bodo nadaljevali. Vemo, kakšen potencial ima Žiga Jelar. Dobro se je ujel v stroj, ki ga imamo v A-ekipi. Ena takšna sezona je morda dobrodošla, da se kakšne stvari vidijo in pogledamo širšo sliko. Za glavo, čeprav je zdaj težko, bo to prednost za prihodnjo sezono.
Kaj si želite, da bi vam v naslednji zimi uspelo, kar vam v tej ni?
Predvsem biti zdravi. Da vsi fantje zdržijo sezono. Bila je zelo dolga. Naslednja ne bo krajša. Biti konstanten, ujeti priključek že v začetku. Vemo, da se nam novoletna turneja ni izšla, kot smo si želeli.
Ali je prav novoletna turneja tista, ki vas nekoliko grize?
Ne da bi nas grizla, ampak imamo zaradi tega k sreči dodatno motivacijo.