Nadaljevanje veleslalomske nočne more

Le redko se zgodi, da ima slovenska reprezentanca na domači veleslalomski tekmi svetovnega pokala priložnost za popravni izpit. Letos jo je imela, a kaj, ko ga ni izkoristila, temveč je vse tiste, ki so po petkovem razočaranju menili, da slabše ne gre, prepričala o nasprotnem. Nova boleča zaušnica, nova ''ničla'' na domači tekmi in jasno svarilo in opozorilo o kritičnem stanju. Statistični podatku so, milo rečeno, skrb vzbujajoči. Slovenci so na četrti zaporedni veleslalomski tekmi v Kranjski Gori ostali brez točk. Za nameček je to že tretja zaporedna tekma v tehničnih disciplinah, ki so jo izbranci trenerja Urbana Planinška končali brez finalnega nastopa. Ob tem je seveda kristalno jasno, da je, če izvzamemo olimpijski nastop, veleslalomska sezona na najvišji tekmovalni ravni za Slovenijo že končana. Izkupiček? Vsega ena tekma, na kateri smo lahko v drugem nastopu ugledali slovenski obraz. ''Boleče. To res ni dobro,'' je o novem domačem polomu z glavo zmajeval glavni trener Urban Planinšek.

A skrbi povzroča predvsem dejstvo, da še zdaleč ne gre zgolj za eno neuspešno sezono, temveč gre za pravi niz relativno nekonkurenčnih let. Pravzaprav osamljeni pozitivni trenutek zime so krstne točke Janeza Jazbeca. Po drugi strani pa je strmo padla rezultatska krivulja Aleša Gorze, ki je dolga leta sam nosil veleslalomsko breme in s solidnimi rezultati večkrat zakril porazen slovenski položaj v bazični disciplini. Ker veleslalomska kriza torej ni nova tema, se samo po sebi poraja vprašanje, kaj je za morebitno luč na koncu predora v zadnjih letih storil glavni trener. ''Povečali smo količino veleslalomskega treninga, predvsem v ekipi za hitri disciplini. Tudi v B ekipi so se nekoliko bolj posvetili tej disciplini,'' odgovarja Planinšek, ki delno rešitev vidi v kombiniranju veleslaloma s superveleslalomskimi treningi. Tako naj bi se denimo Jazbec pridružil skupini za hitri disciplini, v kateri se vse bolj odločno z veleslalomom spogledujeta tudi Andrej Križaj in Andrej Šporn.

Težave z iskanjem pravega veleslalomskega okolja pa ima, kot vse kaže, tudi Gorza, ki tako slabe sezone v svoji nekdaj paradni disciplini ni imel že vse od leta 2004. ''Odločiti se bo moral, kaj in kako,'' pravi Planinšek, ki s Črnjanom več kot očitno ni na isti valovni dolžini. Gorza tokrat tega vprašanja ni želel komentirati, priznal pa je, da položaj, v katerem se je znašel, ni ugleden. ''Pri srcu mi ni lahko. Letos sem imel dovolj priložnosti s solidnimi štartnimi številkami, a z doseženim ne morem biti zadovoljen. Posledica? Številka 50. Ni mi bilo prijetno, saj se ne spomnim, kdaj sem bil nazadnje na štartu pri intervalu 40 sekund. Vseeno sem bil na tej postavitvi Anteja Kostelića pripravljen vsaj za finale, zato mi je žal, da sem odstopil. Kar se tiče pripravljalnega obdobja, večjih sprememb ne bi storil. Morda bi si želel le več zdravja, čeprav za Kranjsko Goro to ni izgovor. Razočaral sem. Navijače, najbolj pa sebe. A vseeno mislim, da bo tudi v veleslalomu še prišel čas, ko bom boljši,'' se je razgovoril 29-letni Korošec, na dodatno vprašanje, kako naprej, pa zamišljeno in nekoliko skrivnostno odvrnil: ''Imam veliko idej. Bomo videli, kako jih bom realiziral. Če bodo rezultati boljši, bomo lahko drugo leto govorili o tem. V nasprotnem primeru pa bom moral spoznati, da me je povozil čas.''