Ponedeljek, 18. 1. 2021, 4.08
3 leta, 10 mesecev
PO 57. ZLATI LISICI
Mariborski izziv: kako rešiti Zlato lisico?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,70
5
Zmagovalka obeh veleslalomov preteklega konca tedna Marta Bassino in najboljša slovenska tehnična smučarka Meta Hrovat, ki se je z nedeljskim tretjim mestom tretjič v karieri zavihtela na stopničke, verjetno ne bi imeli nič proti, če bi Zlata lisica vsako leto gostovala v Kranjski Gori. A to pač ne bi bil le račun brez FIS-ovega krčmarja, temveč tudi dokončna mariborska kapitulacija. Prav zaradi tega štajerski organizatorji prvič zares odločno in javno govorijo o iskanju pohorskega načrta B.
Tako kot je jasno, da je bila Marta Bassino kot trenutno najbolj popolna veleslalomistka svetovnega pokala nesporna junakinja kranjskogorskega konca tedna, je jasno tudi to, da se je združena gorenjsko-štajerska ekipa podpisala pod vrhunsko organizacijo 57. Zlate lisice. Jasno, v danih okoliščinah, ki so privedle tudi do tega, da je bilo v času tekem občutno več sankačev v Kranjski Gori kot pa ljudi v ciljnem izteku podkorenske proge.
Še več, v tokrat še posebej izrazito ali kar izključno televizijsko naravnanem veleslalomskem programu so organizatorji poskrbeli za tekmovalno nadgradnjo. S pripravo zahtevne snežne podlage na že tako zahtevnem terenu so omogočili selektivno tekmo in pravi preizkus kakovosti najboljših alpskih smučark. To je za svoj ponovni vzpon in vrnitev na stopničke s pridom izkoristila tudi Meta Hrovat.
"Mariborska" tekma
Vodstvo ženskega dela svetovnega pokala je v sezoni, ko je pravzaprav vsak "preživeli" tekmovalni konec tedna uspeh, lahko ob slovesu od Gorenjske le odločno dvignilo palec. Brez pripomb, le z upravičenimi pohvalami.
Nikakor ne gre zanikati tega, da sta bili to tekmi, ki ju je omogočil v Mariboru zbran kapital. Tudi številni pari rok, ki so vihteli lopate, držali vodne cevi na progi ali pa prelagali papirje ter potiskali palčke v nosove ob jemanju brisov, so bili mariborski. Še celo uradni napovedovalec je svoj glas izpod Pohorja prenesel pod Vitranc.
Toda tekma je bila v arhivih FIS zabeležena kot kranjskogorska. Drugo leto zapored, tretjič v zadnjih štirih letih, šestič v tem stoletju in skupno devetič v zgodovini. Gre za trend, ki je letos dokončno odprl Pandorino skrinjico.
Z dvema zmagama je bila Marta Bassino prvo ime 57. Zlate lisice.
"Tekmi sta ostali v Sloveniji!"
"Pomembno je, da sta tekmi ostali v Sloveniji," so ob koncu tedna poudarjali Mariborčani. Prvi med njimi, generalni sekretar organizacijskega odbora Srečko Vilar, je zatrdil, da stroški organizacije ne bodo presegli 1,1 milijona evrov, tako da bo Zlata lisica ostala v zelenih številkah.
Odgovoril je tudi kritikom, ki so ob nepoznavanju kriterijev za pripravo tekem in pavšalnih ocenah o stanju na radvanjski progi negodovali, da bi "lisičke" vendarle lahko gostovale v mestu ob Dravi.
"Mariborčanom se trga srce, ko vidijo belo Pohorje. Toda treba je jasno povedati, da je snega v spodnjem delu mariborska proge premalo. Ne le na dan snežne kontrole, temveč tudi danes," je dejal Vilar.
Srečko Vilar že dve leti ni poziral na Zlati lisici pod Pohorjem.
Selitev v tujino bi bila izključena
Pred selitvijo na Gorenjsko se je v Mariboru dogajalo marsikaj. Organizatorji so sicer razmišljali tudi o tekmi z višjim štartom in ciljem na Trikotni jasi, kjer je bilo snega dovolj, temperature pa ugodne, a ugotovili, da bi bila proga v tem primeru premalo zahtevna za raven svetovnega pokala.
"To bi bil velik korak nazaj. Tako v okviru letošnje sezone kot gledano skozi prizmo mariborskega položaja v prihodnjih koledarjih svetovnega pokala. Lahko povem, da je bilo vse skupaj na meji. Ni manjkalo veliko, pa bi FIS v tem terminu tekmo tokrat ponudil tujemu smučarskemu središču. Toda z mešanico gorenjske in štajerske trme smo tekmo ohranili v Sloveniji," zagotavlja Vilar, ki ni ostal ravnodušen ob kritikah in osvetljevanju statistike (ne)izvedenih tekem v Mariboru, a si po drugi strani tudi ne zatiska oči.
Pohorski plan B?
"Že nekaj let iščemo optimalne rešitev. Ta mora biti dolgoročna. Zdaj je naš načrt B proga v Kranjski Gori, radi pa bi imeli to progo B na Pohorju. Morali se bomo dogovoriti, kje bi ta proga bila, se podati v proces in ga izpeljati. Zagotovo nam bo naproti prišel tudi župan, ki razume šport. Verjamem, da bomo začeli proces dolgoročnih pogledov na tekmo," se je v Kranjski Gori razgovoril Vilar.
"Najlažje je dvigniti roke in izgubiti tekmo svetovnega pokala. To je mogoče storiti v enem samem trenutku. Toda verjemite mi, da bi v tem primeru po najboljšem mogočem scenariju na novo priložnost čakali najmanj sedem let, zato se moramo odzvati prej. Do zdaj to delamo tako, da se borimo na Pohorju, v sklepni fazi pa iz rokava potegnemo kranjskogorskega asa," pripoveduje vodilni mož Zlate lisice.
Širši interes
Jasnega odgovora, kako v vse toplejših zimah in ob stalnih težavah s proizvodnjo snega v spodnjem delu pohorske proge, ki se vije od Trikotne jase do Snežnega stadiona, rešiti mariborsko Zlato lisico, Srečko Vilar v tem trenutku nima. Opozarja sicer, da imajo organizatorji nekaj manevrskega prostora v boju z naravo tudi na obstoječi progi. Kot primera navaja možnost skladiščenje snega ali še bolj strateški koncept zasneževanja.
Še bolj "varna" pa bi bila že omenjena zagotovitev terena na višji nadmorski višini. Idejo rešitve s progo Jonatan, ki jo "ponuja" Tone Vogrinec, označuje za "eno od možnosti", ob tem pa opozarja, da se mora v iskanje rešitve vključiti širša skupnost, od mesta panožne zveze do države. Ne gre le za izziv organizacijskega odbora in ASK Branik.
"Stakniti moramo glave, ob tem pa se zavedati, kaj tekma pomeni za vse nas. Kar 92 milijonov gledalcev, ki so zajeti v sistem televizijskega prenosa, pač ni mačji kašelj. Gre za promocijo. Za Maribor, za Slovenijo. Kaj bi se moralo zgoditi, da bi neposredni televizijski prenos iz Maribora gledalo več kot 90 milijonov gledalcev? Atomska bomba," je pogovor sklenil Srečko Vilar.
5