Petek, 5. 3. 2021, 15.30
3 leta, 8 mesecev
Intervju z Matjažem Triplatom
"Kdo bo pa gledal skoke na malih pručkah? To ni zanimivo."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,88
Matjaž Triplat je v karieri vodil tudi Špelo Rogelj, ki je na letošnjem prvenstvu v Oberstdorfu skočila do ekipnega srebra.
Skakalni trener Matjaž Triplat je bil eden tistih, ki so v ženskih skokih orali ledino. Pod njegovim vodstvom so dekleta krstno vstopila v svetovni pokal. "Bilo nas je nekaj, ki smo zelo tiščali in pritiskali za velike skakalnice. Skakati na manjših ni zanimivo nikomur," je poudaril ob dejstvu, da so skakalke na nordijskem svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu dobile mesto tudi na večji skakalnici. Uspehov naših deklet se je razveselil in ponosno dejal, da je v ozadju lepo število mladih skakalk, ki bodo potrkale na vrata članske reprezentance.
Od leta 2009, ko je zamenjal Primoža Rychlyja, do leta 2013 je bil Matjaž Triplat na čelu slovenske ženske skakalne reprezentance. V sezoni 2011/12 je dočakal prvo izvedbo ženskega svetovnega pokala in se s stanovskimi kolegi boril za to, da so ženski skoki iz leta v leto dobili vse večjo veljavo. Nekaj časa je v karieri vodil tudi rusko žensko skakalno reprezentanco, zdaj pa dela kot odgovorni trener in vodja programa v Državnem panožnem nordijskem centru (DPNC) v Kranju. Dogajanje na nordijskem svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu je spremljal podrobno, vesel pa je, da so tudi slovenski ženski skoki prišli na tako visoko raven.
-
Zlata medalja Eme Klinec na srednji skakalnici
-
Srebrna ženska medalja na ekipni tekmi
-
Bronasta medalja Nike Križnar na veliki skakalnici
-
Bronasta medalja Anžeta Laniška na srednji skakalnici
Tudi Urša Bogataj je bila že takrat del ženske A-reprezentance.
Kako gledate na dosežke slovenske skakalne družine na prvenstvu?
Videti je, kot da se medalje osvajajo tako, da si jo zamisliš, skočiš in jo dobiš. A ni tako preprosto. Veliko truda je vloženega, da se zgodijo takšni rezultati. To je najuspešnejše prvenstvo in ni ga še konec.
Med dekleti sta do posamične medalje skočili 22-letna Ema Klinec, ki je bila zlata na srednji skakalnici, in 20-letna Nika Križnar, bronasta z velike skakalnice. Pritisk sta kljub mladosti znali prenesti.
Dekleta so mlada, a relativno dolgo v pogonu. Ema je bila že pri meni. Zelo mlada je prišla v svetovni pokal. Niso tako zelo neizkušene. Morda mlade po letnici rojstva, a za seboj imajo že veliko tekem. Odličen kapital za prihodnost.
Zlata Ema je zelo zgodaj vstopila v svetovni pokal in že takrat veljala za zelo nadarjeno. Kako gledate na njeno pot?
Ema je še vedno nadarjena. Vmes je imela zaradi poškodb kolen kar malce krvavo pot. To je pustilo določene posledice. Tudi drugače, ne le pri samem skakanju. Na tem prvenstvu se je super izšlo. Dobila je potrditev.
V pomoč mu je bil Primož Peterka, ki je tudi po njegovem odhodu leta 2013 ostal del ženske reprezentance.
Čeprav zlata medalja veliko šteje, je dodaten plus to, da se je po težavah na tekmi mešanih ekip tako hitro pobrala ob prehodu na večjo skakalnico.
Očitno je bila psihološko dobro pripravljena na prvo posamično tekmo. Dobila je kolajno. Kaj pa zdaj, je bilo verjetno vprašanje po njej. Tekme si hitro sledijo, časa ni dosti. Ob uspehih se moraš čustveno hitro dvigniti. Veliko stvari se je dogajalo po medalji. Vmes je imela en dan premora in takrat se je uspešno zbrala.
Kako gledate na Niko, za katero trener Zoran Zupančič pravi, da je kot tank?
Niko malce težje komentiram, ker z njo nisem delal. Ima širok razpon čustev. Kolikor sem videl, verjamem, da je bilo na srednji skakalnici zelo težko. Dobro je pripravljena, na veliki skakalnici je pokazala kakovostna skoka in se razveselila bronastega odličja.
Ko ste orali ledino v ženskih skokih, takšnega posluha, kot je zdaj, ni bilo. Večina je na vas gledala zviška.
Seveda. Takrat sem sam začel s 40 tisoč evri proračuna za prvo sezono in ga do konca svojega delovanja pripeljal na skoraj petkratnik tega števila. Na dobrih 180 tisoč evrov. Postavili smo določene pogoje. Vsak je nekaj dodal v mozaik ženskih skokov. Najprej sploh nismo imeli baze skakalk. Tisto, kar je bilo, smo morali izpiliti. V ozadju se je gradila mladinska ekipa v DPNC. Letos smo prvič dobili samostojno skupino deklet. To potiska vse skupaj naprej. Podpora Smučarske zveze Slovenije je dobra. Sponzorji so iz leta v leto bolj prisotni. Ženski skoki so se postavili in se še razvijajo.
V karieri je bil tudi na čelu ruske ženske reprezentance, zdaj pa dela v DPNC v Kranju.
Koliko pa je zaledja?
Točne številke ne znam povedati. V DPNC imamo devet skakalk in še te, ki imajo status A-reprezentantk. Vsako leto dobimo vsaj dve, tri nove. V primerjavi z drugimi narodi imamo solidno bazo. Tudi klubi lepo delajo.
Ženski skoki so na tem prvenstvu dočakali ekipno tekmo in preizkušnjo na večji skakalnici. Boj za to, da so dobile svoj prostor pod soncem, ki ste ga vsi bili, je dobljen.
Že takrat smo se borili za več tekem. Bilo nas je nekaj, ki smo zelo tiščali in pritiskali za velike skakalnice. Roko na srce, kdo bo pa gledal skoke na malih pručkah? To ni nikomur zanimiv. Ne gledalcem ne tekmovalcem, ki želijo skakati. Prav tako ne sponzorjem. Dosegati daljave je privlačno. S krajšimi skakalnicami težko pariraš. Je pa res, da mora biti kakovost, da se lahko skače na večjih napravah. Dekleta zdaj dobro skačejo. Na splošno gre svetovni pokal kar z veliko hitrostjo naprej. Vlak drvi. Biti moraš na njem, sicer lahko hitro odpadeš. Nemci so na primer nekoliko zaspali. V ozadju imajo veliko težav. Nimajo kakovostnih mladink. Sistem bodo morali nekoliko spremeniti.
Slovenski obeti za domače nordijsko svetovno prvenstvo v Planici leta 2023 so torej odlični.
Obeti so res odlični, a takrat bo nova zgodba. Domača skakalnica, domače prvenstvo. Do takrat bo vse pozabljeno. Ne mislim z vidika osvajanja preteklih medalj. Nova knjiga se bo pisala. Listi bodo prazni in treba jih bo popisati.
