Jakov Fak: Menjava vodstva je lahko pozitivna. Vse kaže v to smer.

Nov glavni trener reprezentance je Čeh Tomaš Kos, ki je s Fakom sodeloval že v prejšnji sezoni. Prejšnja zima je bila za slovenske biatlonske reprezentantke in reprezentante nekoliko nenavadna. Že pred začetkom sezone je izbruhnil nekakšen upor, nezadovoljstvo z glavnim trenerjem Urošem Velepcem, med najglasnejšimi pobudniki sprememb pa je bil prav Jakov Fak. No, menjava trenerja se ni zgodila, vsi vpleteni so stisnili zobe in sezono izpeljali po najboljših močeh. Letos spomladi pa se je le zgodilo. Biatlonski del Smučarske zveze Slovenije so prevzeli nekdanji tekmovalci, Marko Dolenc je zasedel položaj predsednika Zbora za biatlon, za glavnega trenerja pa so potrdili češkega strokovnjaka Tomaša Kosa. Ta je v slovenski reprezentanci deloval 14 let, lani pa jo zaradi nesoglasij zapustil. Kos je tudi v prejšnji zimi sodeloval z našim najboljšim tekmovalcem, zdaj pa se v Slovenijo vrača kot glavni reprezentančni trener. Fak je z razpletom zadovoljen, upa pa, da mu bo zveza dovolila in pomagala vzdrževati lastno ekipo strokovnjakov, ki jo je oblikoval po vzoru Team to aMaze naše alpske smučarke Tine Maze. V lovu za zmagami pač štejejo podrobnosti, pravi danes 27-letni Hrvat, ki je v dresu slovenske reprezentance že osemkrat stal na najvišji stopnički, dvakrat pa postal tudi svetovni prvak. To je treba še nadgraditi, pravi.

Po nekaj napetostih in pretresih se je le zgodila menjava glavnega trenerja reprezentance. Menjava vodstva pač, povsem naravna stvar … Ravno naravna ni (smeh, op. p.), ampak zgodila se je. Mislim, da bi bila lahko zelo pozitivna. Vse že kaže v to smer. Z eno novo energijo in pametno strategijo lahko slovenski biatlon še napreduje. Mislim sicer, da se na tej poti napredka nikoli ni bistveno ustavilo, in če bo v zvezi dovolj razumevanja za tekmovalce, ki prinašajo rezultate, in prave strategije razvoja v mlajših kategorijah, bo šlo vse v pravo smer.

Vrača se Tomaš Kos, ki je bil lani vaš trener. To je najbrž tudi razlog za zadovoljstvo. Seveda. Sicer bo Kosi (vzdevek Tomaša Kosa, op. p.) večinoma delal z reprezentanco, bo pa seveda sestavil tudi moj program treninga. Ampak pri meni je zadeva zdaj taka, da je vse skupaj veliko bolj specializirano. Meni je všeč tudi Janijev (Jani Gril, op. p.) pogled na trening, da se pač vse postavi v segmente in vsak strokovnjak pokriva svoj del. Se pravi, da imam človeka, ki bo skrbel za streljanje, drugega za moč, za splošno kondicijo in seveda tudi strokovnjake znotraj teh področij, na primer za gimnastiko, pilates, raztezanje in preostale zadeve.

Vi ste torej že dobro delujoč tekmovalni stroj, ki potrebuje le še bolj fine nastavitve. Da, mislim, da je to prava pot. Težko je vsem športnikom v reprezentanci zagotoviti tako ekipo, menim pa, da se mi lahko ti ljudje, če delajo ves čas z mano, posvečajo bolj temeljito. To ne pomeni samo dela ob pripravah, ampak tudi takrat, ko priprav ni, ko se pri športnikih zmanjša kakovost treninga. Če so oni ves čas z mano, je ta kakovost treninga ves čas enaka. Sicer je zelo težko ves čas držati kakovost na takšni ravni, ampak če bo zveza to prepoznala kot pozitivno stvar, se mi zdi, da bo v to tudi več vložila in bomo lahko še bolj napredovali.

Kakšna je zdaj vaša ekipa? Jani Gril bo pri meni vodil vse segmente, Kosija namreč s tem ne morem obremeniti, ker bo imel veliko dela z vso reprezentanco. Jani bo pri meni opravljal delo tako kot lani, ko je skrbel za večino stvari. Potem so tu še Slavko Brezovnik za streljanje in strokovnjaki, ki z menoj sodelujejo na drugih področjih. Jani nekako vodi zgodbo na splošno, seveda ima Kosi kot glavni trener reprezentance nad tem nadzor oziroma to dovoljuje. Vesel sem, da je tako.

Na neki način ste Kosija izgubili kot svojega trenerja. Zdaj se bo namreč posvečal tudi preostalim reprezentantkam in reprezentantom. Res je, izgubil sem ga, ampak imam svoj sistem. Preostali tekmovalci so že lani delali po drugačnem sistemu. Jaz sem delal po svoje in se opredelil za sistem, ki je bil popolnoma dislociran. Bil sem edini, ki je vztrajal pri tem, da zamenjam trenerja, in delal tudi s Kosijem, večino drugih segmentov pa z Janijem. Rekel bi, da je Jani tista oseba, ki je držala vse v tisti korespondenci …

Torej je bil Jani Gril nekakšen generalni menedžer Jakova Faka? Tako je. Da.

Vaša sezona je bila sicer fenomenalna. Dobro, fenomenalna je morda pretiravanje, vseeno pa je bila zelo uspešna, spet ste osvojili naslov svetovnega prvaka, v skupnem seštevku svetovnega pokala ste bili tretji ... Bila je predvsem izjemno težka, tudi psihično, saj na tekmah nisem imel svojih ljudi pri sebi. Morda to razkrije še kakšno drugo stvar o meni ali delovanju v takšnih razmerah …

Sprašujem bolj o samih športnih dosežkih. Tudi ko ste bili poraženi, ste bili poraženi spektakularno, če se samo spomnimo vašega padca čez Rusa v Ruhpoldingu … Da (smeh, op. p.). V tem pogledu je bila sezona zanimiva, se pa zavedam svojih sposobnosti in si želim še uspešnejših sezon.

Te odločnosti smo pri vas že vajeni, tudi porazov ne prenašate najbolje. Na Pokljuki smo vas videli tako jeznega, da smo se kar malo bali spraševati … To je nekako tista jeza, ki se pojavi po tekmi, ko nisi zadovoljen s prikazanim. Treba jo je pokazati, da se zgodba konča in se gre lahko naprej. Tudi na Pokljuki ste videli, da je bilo, ko sem prišel čez nekaj časa iz garderobe, čisto drugače. Tako je. Človek to mora dati iz sebe, če ne te požre, ne moreš spati …

Ampak v tistem trenutku, v žaru boju pa je najbrž nekakšen dokaz popolne osredotočenosti. Da. To je močna želja, pa ne samo za uvrstitev na stopničke, ampak za to, da naredim nekaj tako, kot sem si zamislil. Gre za iskanje tistega nekaj več, kot je kolajna. Človek išče neko zadovoljstvo v tem, kar je naredil. Kolajna? Dobro, super, ampak jaz hočem čutiti, da sem nekaj naredil tako dobro, da si lahko rečem le še bravo. Če pogledam druge športnike, je vse super, ko osvojijo kolajno, ampak če te še navdušijo s tem, kako jo osvojijo … To je tisto, kar hočem doseči!

Za to najbrž živite, za ta trenutek. Da. To je to.

Če se zdaj zazreva še malo v prihodnost. Program priprav poteka po načrtih Kosija, Grila, imate svojega? Oni se bodo že uskladili in vse uredili tako, da bo optimalno. Moja edina naloga bo trening.

Katere proge v svetovnem pokalu pa so vaše? Na katerih se počutite najbolje in lahko rečete, da jih povsem obvladate? Najbolj aktualna za prihodnjo sezono bo zagotovo tista v Oslu (ta gosti svetovno prvenstvo, op. p.). Že v zadnjih dveh sezonah sem pokazal, da znam tam iz sebe izvleči res veliko. Tudi letos prvega julija gremo tja za dva tedna na priprave. Načrt je, da tudi poleti vidim, kako je tam. Če mi bo všeč, bom šel še kdaj tja. Zdi se mi zelo zanimiva destinacija, dogovoril sem se tudi z Björndalnom, da bo tam in bova skupaj trenirala.

Resnejše konkurente na treningih ste v preteklosti pogrešali. Da, letos prvič poskušamo s tem. To, da poskusim delati tudi z drugimi športniki, je zame velik plus. O Oleju Einarju Björndalnu pač ni treba izgubljati besed, mislim, da se lahko od njega še vedno zelo veliko naučim.

Je pa legendarni Björndalen zelo skrivnosten. O metodah svojega treninga ne govori rad. No, morda je tako zadržan le pred novinarji. Je skrivnosten, seveda, ampak tisti, ki ve, kaj mora gledati, bo že videl (smeh, op. p.).

Kakšen je zdaj načrt priprav, kdaj boste na Pokljuki? Moj prvi obisk Pokljuke bo na začetku avgusta, prej pa ne.