Dvojna planiška kandidatura

Nova smučarsko-skakalna sezona bo na tekmovalni ravni postregla z "mrtvo" zimo, torej edinim letom, ki v štiriletnem ciklu ne prinaša velikih tekmovanj, bodisi olimpijskih iger ali svetovnih prvenstev v vseh panogah. Bo pa prihodnje leto padla odločitev o tem, kje se bodo podeljevale kolajne na svetovnih prvenstvih v letih 2020 in 2021. O tem bodo veljaki Mednarodne smučarske zveze, med katerimi bo tudi nekdanji prvi mož slovenske olimpijske družine Janez Kocijančič, med 5. in 11. julijem 2016 odločali na kongresu v slikovitem mehiškem letovišču Cancun. Takrat bo postalo jasno, kje bo leta 2020 potekalo svetovno prvenstvo v poletih, leto zatem pa prvenstva v alpskem smučanju, nordijskih disciplinah ter združeno prvenstvo v deskanju in smučanju v prostem slogu.

Pri Smučarski zvezi Slovenije so potrdili, da bodo imeli v Cancunu v ognju kar dve planiški železi. Planica se bo s prenovljeno letalnico potegovala za prvenstvo v poletih, s sodobnim nordijskim centrom pa tudi še tretjič zapored za vlogo gostitelja svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah, ki združuje skoke, smučarske teke in nordijsko kombinacijo.

SP 2020 že "dobljeno"

Planica je sicer svetovno prvenstvo v poletih gostila že v letih 1972, 1979, 1985, 1994, 2004 in 2010, dodelitev že sedmega prvenstva pa naj bi bila zgolj formalnost. Med petimi letalnicami (Obersdorf, Vikkersund, Harrachoc, Kulm in Planica) namreč velja nepisano pravilo o kolobarjenju prvenstev. Leta 2016 bo na vrsti Kulm, dve leti zatem Obersdorf, leta 2020 pa bo po desetih letih na vrsto znova prišla dolina pod Poncami. Na mehiškem kongresu bo zatorej Planica po vsej verjetnosti tudi edini kandidat za organizacijo tega tekmovanja.

Gre v tretje res rado?

Ostrejša bitka se obeta v boju za svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah 2021. Potem ko je bila Smučarska zveza Slovenije s planiško kandidaturo (za SP 2017 in 2019) neuspešna na kongresih v Južni Koreji in Barceloni, je izvršilni odbor brez večjega omahovanja potrdil še tretji zaporedni poskus. Tam se bo Planica po vsej verjetnosti znova soočila z Obersdorfom, ki je za las ostal brez prvenstva 2019. V skandinavskih krogih se šušlja o norveškem poskusu s Trondheimom. Presenečenje pa ne bi bila niti nova kandidatura Kazahstana z Almatyjem. Ta se je sicer znašel tudi v velikem finalu boja za organizacijo zimskih olimpijskih iger 2022. Odločitev bo padla še letos, po umiku Osla pa je edini kazahstanski tekmec Peking.

Kaj pa stroški?

S tretjo zaporedno kandidaturo se poskuša Planica predstaviti tudi v vlogi vztrajnega kandidata, obenem pa vztrajnost prinaša še popust pri plačilu kotizacije. Medtem ko bo treba za kandidaturo za SP 2020 v poletih odšteti okroglih 100 tisoč švicarskih frankov (slabih 96 tisoč evrov), pa bo za vnovično potegovanje za nordijsko prvenstvo treba odšteti 75 švicarskih tisočakov (72 tisoč evrov), kar je 50 odstotkov od prvotno zahtevanega zneska. "Tudi preostali stroški kandidatur bodo omejeni. Načrtujemo, da skupaj s pristojbinami ne bodo presegli 260 tisoč evrov," pravi tiskovni predstavnik smučarske zveze Tomi Trbovc, ki je sicer že vrsto let tesno vpet v planiški organizacijski ustroj.

Le nekoliko manj natančne pa so ocene o stroških organizacije morebitnih prvenstev. Svetovno prvenstvo v poletih na finančni ravni ne bi smelo pretirano odstopati od tekem svetovnega pokala, tako da idejni očetje kandidature ocenjujejo, da bi zadostovalo že 2,3 milijona evrov. Krepko dražje bi bilo nordijsko prvenstvo, katerega proračun naj bi se gibal med 8 in 10 milijoni evrov. Pri tem pa ni skrivnost, da politika Mednarodne smučarske zveze s podpisom pogodb o televizijskih in marketinških pravicah omogoča gladko pokritje vseh stroškov. To posledično pomeni, da se v Planici ne bi naslonili na državni proračun.