Čeprav so bili trije višje, le Peterka ve, kaj v Bischofshofnu pomeni pravo veselje

Prvi, ki je uradno odprl lov na stopničke, je bil leta 1984 Primož Ulaga. Nekdaj odlični skakalec bil celo dvakrat na odru za zmagovalce. Prvič je bil tretji, štiri leta pozneje pa je moral priznati premoč le legendarnemu Fincu Mattiju Nykänenu.

Ko se je Slovenija osamosvojila, je pod našo zastavo skočil med najboljše Franci Petek, ki je bil leta 1992 tretji.

Če gremo po časovnici naprej, pride za njim na vrsto Primož Peterka. V sezoni 1996/97 je v Bischofshofnu dosegel enak rezultat kot Petek, se med drugim otresel pritiska Avstrijcev, ki so ga poslali še enkrat na vrh skakalnice, na koncu tekme pa ga je čakala prav posebna nagrada, ki si jo je prislužil na prestižni turneji. Okronali so ga namreč za kralja, kot prvi in za zdaj edini Slovenec se je veselil te lovorike.

Naslednji v vrsti slovenskih junakov je bil Peter Žonta. Leta 2004 je bil po zmagi v Innsbrucku tu še odličen drugi, turnejo pa je končal na tretjem mestu.

Na tretjem mestu je pred zadnjo postojanko letos tudi Peter Prevc, ki je lani navdušil z drugim mestom in za zmagovalcem tekme ter turneje Thomasom Diethartom zaostal za vsega 1,7 točke. S tem rezultatom se je na koncu povzpel na četrto mesto turneje.