Andrej Šporn zatrl upokojitvene misli

"Še ena takšna sezona bi bila nesmiselna, zato si je ne smem privoščiti," je pred slabim letom, potem ko je zbral 12 točk svetovnega pokala in olimpijske igre spremljal le prek malega zaslona, zatrjeval smukaški specialist Andrej Šporn in med vrsticami napovedoval zimo s prizvokom "zdaj ali nikoli". Nekaj manj kot 12 mesecev pozneje je v še slabšem položaju. Za njim je namreč po 11 letih prva sezona, ki jo je končal brez ene same točke svetovnega pokala.

A čeprav ob vrnitvi iz Kvitfjella, kjer je na še 13. zaporedni tekmi ostal praznih rok, ne skriva razočaranja, vendarle zagotavlja, da bo pojedel kos zarečenega kruha in vztrajal. Smuči torej ne namerava postaviti v kot, vseeno pa se sprašuje, kakšna bo njegova prihodnost. "Volja ni vprašljiva. Še vedno trdim, da sem občutno boljši, kot pa kažejo rezultati. Ne vem pa, kakšne bodo poteze na krovni organizaciji, kakšna bo oblika naše panoge, kakšna bo reprezentanca, kakšna bo naša ekipa, ali bom po slabših rezultatih sploh še vabljen na priprave … Vprašanj je veliko," v prihodnost zre 33-letni Kranjskogorčan in dodaja, da bo tudi po končani sezoni svetovnega pokala čim dlje vztrajal na snegu in poskušal izkoristiti podaljšek zime.

"Izgubil sem se …"

Šporn, ki se ni uvrstil v slovensko ekipo za zadnji veliki tekmovanji (olimpijske igre 2014 in svetovno prvenstvo 2015), priznava, da ga kaj kmalu čaka tudi podrobna analiza nove porazne sezone. Prve razloge za neuspeh je iskal že po prvih spodrsljajih v Lake Louisu in Beaver Creeku. "Časi na uradnih treningih v Severni Ameriki so obetali dober začetek. A pravega rezultata ni bilo. Kaj hitro sem ugotovil, da je nekaj hudo narobe. Dejstvo je, da smo imeli nekaj težav z nekonkurenčnimi dresi. Prave smo dobili šele po novem letu. Razloge sem iskal tudi pri svoji tehniki, zato sem se začel izgubljati. Januarja sem se sicer nekako postavil na noge, v Wengnu smučal dobro, nato pa storil napako, ki me je stala odličen rezultat. Sledila je tekma v Kitzbühlu, pred katero sem si naložil preveč bremena. Na silo ni šlo. Bil sem razočaran. Morda se je to poznalo tudi na zadnjih tekmah, ko pri meni ni bilo prave notranje energije," se je skozi sezono sprehodil Šporn.

Ali po drugi slabi sezoni priznava tudi napake v pripravljalnem obdobju, ki jih je v dobršnem delu, predvsem na ravni kondicijskih treningov, vzel povsem v svoje roke? "Prav veliko v pripravah ne bi spreminjal. Dejstvo pa je, da dolgo nisem vedel, da so ena od težav tudi dresi. Moti me tudi, da med sezono z reprezentančnimi sotekmovalci nikakor ne pridemo do ustreznih pogojev za smučarske treninge. Ob tem se pogosto spomnim na lansko zimo, ko sem po izpadu iz olimpijske reprezentance testiral opremo v Avstriji in videl, kako se pred Sočijem pripravlja Marcel Hirscher. Zanj so zaprli polovico smučišča, ga polili z vodo, pripravili umetne valove in mu namenili mir. Osebno lahko opravim 40 dni treninga, pa bo to veliko manj kot pa štirje kakovostni dnevi. To je pravzaprav širša težava našega smučanja," odgovarja Šporn.