Niso kar tako kosmate in rumene #video

Če se nekoliko sprehodimo skozi zgodovino teniških žogic, lahko ugotovimo, da so bile prve teniške žogice povsem drugačne in so se do današnjega dne precej spremenile. Za razvoj so bila vložena velika denarna sredstva. Po nekaterih podatkih na leto izdelajo več kot 300 milijonov teniških žogic, od tega pa je kar 200 tisoč ton težko razgradljivih odpadkov. V preteklosti recikliranja teniških žogic niso poznali, v zadnjem času pa je tega vse več in že kar nekaj organizatorjev teniških turnirjev se povezuje s podjetji, ki reciklirajo teniške žogice in potem material uporabljajo za druge namene.

Sprva so teniške žogice polnili celo z lasmi

Prve teniške žogice so bile napolnjene s semeni fig, polnili so jih celo z lasmi in narezano plutovino. Njihov odboj je bil daleč od tega, kar vidimo danes. Praktično so se odbijale le na trdih tleh. Pozneje so jih začeli izdelovati iz usnja, ki je bil zavit v volno ali krzno.

V današnjih časih imamo na voljo veliko različnih znamk teniških žogic. Narejene so iz posebne gume, ki je toplotno obdelana. Guma je prekrita s sintetičnimi in volnenimi vlakni. Žogica je narejena iz dveh delov. Napolnjena je z zrakom, ki povzroča pritisk v njej in ji daje trdoto. Z igro se trdota zmanjša, tako da čez čas postane mehka in neuporabna, zato jo je treba zamenjati.

Zakaj kosmate?

Sintetična in volnena vlakna niso kar tako, za okras. Imajo svoj namen, ki je še kako pomemben pri teniški igri. Njihov namen je, da so žogice mehkejše, upočasnijo njihovo hitrost v zraku, prav tako ta vlakna regulirajo njihov odboj. Še eno zelo pomembno funkcionalnost imajo. "Kosmate" žoge bolj zagrabijo igralno podlago kot gladke žoge. To pomeni, da imajo žogice z veliko rotacijo večji učinek, kar je pri današnjem stilu tenisa zelo pomembno. Eden od igralcev, ki zelo uporablja "topspin" udarce, je tudi Rafael Nadal.

Po nekaterih podatkih na leto izdelajo več kot 300 milijonov teniških žogic.

Vrtoglave hitrosti

Današnje igralke in igralci pri tenisu z žogicami dosegajo vrtoglave hitrosti. Te dosegajo pri začetnem udarcu. Žogico letijo močno prek 200 kilometrov na uro. Trenutno rekord drži Sam Groth. Avstralec je na turnirju serije Challenger v Južni Koreji (2012) s servisom dosegel hitrost žogice 263,4 kilometra na uro. Pri dekletih pa rekord drži Nemka Sabine Lisicki (2014), ki je žogico udarila s hitrostjo 210,8 kilometra na uro.

Trenutno rekord drži avstralski teniški igralec Sam Groth.

Kako in kdaj merijo hitrost servisa?

Marsikdo si je verjetno mislil, da se hitrost servisa meri, ko žogica pade na tla na nasprotnikovi strani, a to ne bo držalo. Hitrost začetnega udarca se meri ob stiku žogice z loparjem. Merilci hitrosti hitrosti začetnega udarca so postavljeni za igralcem in usmerjeni v servisno polje, kamor mora pasti žogica. Na vsaki strani igrišča sta postavljena dva ali štirje merilci hitrosti, hitrost pa se meri na podlagi Dopplerjevega pojava.

Najdlje so z belo žogo vztrajali organizatorji Wimbledona, ki so rumene žogice sprejeli šele leta 1986.

Rumene žogice zaradi televizijskih prenosov

V preteklosti so bile žogice črne ali bele barve. Odvisno od tega, kakšne barve je bila podlaga teniškega igrišča. V novejši zgodovini so se sprva uporabljale predvsem bele, leta 1972 pa je mednarodna teniška zveza predstavila rumene žogice in jih uvrstila v pravila tenisa. Raziskave so namreč pokazale, da so rumene žogice bolje vidne za gledalce, ki gledajo tenis prek televizijskih zaslonov. S tem so želeli tenis še bolj približati širši množici. Skozi čas se je začela rumena barva žogic vse bolj uveljavljati na teniških igriščih. Najdlje so z belo žogo vztrajali organizatorji Wimbledona, ki so rumene žogice sprejeli šele leta 1986.