Velikonja: V tej sezoni si še nabiram izkušnje

Vaš zadetek v Lendavi se je znašel tudi med predlogi za najlepšega v 34. krogu PrveLige Telekom Slovenije ... Zelo sem se ga razveselil. Velikokrat nisem imel sreče pri zaključkih, sedaj pa sem dobro zadel žogo in s strelom z glavo presenetil vratarja. Bil je zelo lep zadetek. Nafta nas je sicer v prvem polčasu nadigrala, a nas je rešil vratar Vasja Simčič. Kaj vse bi lahko takrat ''pokasirali'' ... Vesel sem, da imamo odličnega vratarja, ki je dobro nadomestil poškodovanega Mitjo Piriha. V drugem polčasu smo si z mojim zadetkom odprli vrata do zmage. Nafta se je morala ''odpreti'', mi pa smo dobili več prostora, kar nam je prišlo prav pri protinapadih in kasneje pri ''čisti'' enajstmetrovki. Dosegli smo dva zadetka in zasluženo zmagali.

S tremi točkami ste si tudi teoretično priigrali nastop v pokalu Intertoto in v boju še za zadnje ''evropsko'' mesto prehiteli Mariborčane. Tako je pač naneslo. Mi smo dobili tekmo v Lendavi, Maribor pa je izgubil v Ajdovščini. Zelo smo si želeli uvstitve v evropsko tekmovanje. Zato smo tudi trenirali in dali na igrišču vse od sebe. Še posebej po veliki krizi v jesenskem delu, ko smo nanizali kar nekaj porazov. Takrat nam ni bilo lahko. Sezono smo pričeli malce slabše od pričakovanj, potem pa le pokazali pravi značaj. Na treningih smo delali zelo zavzeto. Zato sem zelo zadovoljen, da smo se prebili Evropo.

Nekaterim klubom ni po godu uvrstitev v pokal Intertoto, saj se prične zelo zgodaj in ''pokvari'' ustaljen ritem poletnega pripravljalnega obdobja. Bo zmotil tudi vašega? Počitek pred začetkom sezone je pomemben, tako da bomo najverjetneje vzeli pokal Intertoto kot priprave na novo sezono. Tako smo se tudi dogovorili s trenerjem. Ponuja se nam lepa priložnost, da se izkažemo proti velikim ekipam. Tako kot se je nedavno Maribor.

Koliko dopusta si boste potemtakem lahko privoščili? Le en teden. Pomembno bo, da se dobro spočijemo, potem pa moramo začeti dobro delati za naslednjo sezono.

V tej sezoni ste za ''vrtnice'' zbrali 29 nastopov, med strelce pa ste se vpisali trikrat. Razlog za zadovoljstvo, če se omenjeni dosežek oceni z zornega kota napadalca? Nisem zadovoljen. Za napadalce so vselej najbolj pomembni zadetki. Zadovoljen sem le z določenimi predstavami, ki sem jih prikazal, to pa je tudi vse. Ko se mi bo odprlo, bodo pričeli padati tudi zadetki. Verjamem, da jih bo prihodnja sezona prinesla veliko več. V tej sezoni si še nabiram izkušnje. Prevečkrat sem ''pregorel'' v želji, da bi zatresel mrežo in tako zapravil lepe priložnosti. Imam pa to prednost, da imam poleg sebe Milana Osteca, ki mi svetuje in pomaga. ''Jagoda'' ima veliko izkušenj. Ni zastonj igral v najboljših časih slovenske reprezentance. Prispeval je veliko pomembnih zadetkov in je naš najboljši igralec. V jesenskem delu je pokazal odlično igro, spomladi pa so ga, žal, zaustavile poškodbe. Vsaka ekipa potrebuje vodjo, za nas, mlade v Novi Gorici pa je dobrodošlo, da lahko računamo na pomoč dveh velikanov, kot sta Osterc in Enes Demirović.

V spomladanskem delu se je s številnimi zadetki izkazal tudi Nigerijec Abdulrazak Mohammed Ekpoki. Razak ima svoj slog. Odličen je v skoku. V igri z glavo je daleč najboljši igralec v slovenski ligi. Ima odličen odriv, je tudi visok. To sta dve njegovi največji kakovosti. Vesel sem, da imam v napadu tako močno konkurenco. Vedno je dobrodošla, saj se moraš dokazovati ves čas, trener pa ima tudi v primeru poškodb dobro zamenjavo.

Kaj bi lahko dejali o vašem trenerju Darku Milaniču? Odličen je. Tako kot njegovi treningi. Veliko te nauči novega, saj ima izkušnje iz reprezentance in velikih klubov, tako da točno ve, kaj je potrebno pri mladih nogometaših. V glavnem delu sezone je na treningih le ''trener'', ko pa se bliža konec, se nam rad pridruži tudi na zelenici z žogo ...

Goriška mladinska šola je v zadnjem obdobju ''izstrelila'' v orbito članske ekipe kar nekaj ''bodočih'' reprezentantov. Lahko računamo na podben trend tudi v prihodnje? Imamo precej obetavnih igralcev. Preskok iz mladinske v člansko konkurenco zagotovo ni lahek. Potrebno je biti zelo potrpežljiv. Ker pa imamo veliko nadarjenih igralcev, se nam za prihodnost ni potrebno bati. Meni so zelo pomagala leta, ki sem jih prebil na gimnaziji Šiška v Ljubljani. Odločil sem se za šolo z nogometnim razredom. Vodil nas je Iztok Kavčič, na treningih je bil prisoten tudi selektor. Takrat sem zelo napredoval, z menoj pa so gulili klopi tudi Dejan Gerič, Jan Koprivec, Patrik Bordon ...

Ste res bratranec Tima Matavža? Da, po mamini strani (smeh). Sva v rednih stikih. Ves čas spremlja dogajanje v našem prvenstvu. Žal si še nisem ogledal nobene njegove tekme v živo. Priložnost se je ponujala pozimi, na moj rojstni dan, a na žalost le ni bilo časa. Bom pa z veseljem kdaj drugič. Tim je vesel, da se je znašel v prvenstvu, ki je organizirano na mnogo višji ravni. Četudi ne igra veliko, ni nezadovoljen. To je njegova prva sezona, vzporedno pa igra še za drugo ekipo, tako da si nabira izkušnje.

Kdaj boste odšli po njegovih stopinjah? Tudi sam bi se želel enkrat preizkusiti v tujini, to je res. Menim, da sem tega sposoben. Pomembna bo predvsem prihodnja sezona. Važno bo, da pokažem stalno formo, potem pa bo priložnost za skok v tujino veliko večja.

Glede na vaše ime Etien bi lahko nadaljevali kariero pri francoskem prvoligaškem klubu St. Etienne ... Da, ne bi bilo slabo (smeh). Sem pa zelo zadovoljen, da so mi starši namenili tako zanimivo ime. Res je francosko.

V Novi Gorici je v zadnjem času opazen padec obiska gledalcev. Bi se ga dalo ponovno povečati? Gledalcev ni veliko, je pa tako nažalost povsod v Sloveniji. Razen v Mariboru, ki ima zares odlično občinstvo. V slovenski ligi se ne igra tako slab nogomet. Videl sem prizore tekme med Mariborom in Nafto, ko je bila otvoritev novega štadiona. Tekma je bila odigrana zelo dobro, navzven pa je izpadel pravi spektakel. Tudi zaradi navijačev. V prihodnji sezoni načrtuje naš klub posebno akcijo. Vstop za gledalce naj bi bil brezplačen, kar zna biti zelo dobra poteza. Vedno je lepše igrati pred polnim štadionom. Morda bo pa pomagalo ...

Štadioni bodo do zadnjega kotička polni na evropskem prvenstvu v nogometu, ki se bo uradno začelo 7. junija v Baslu. Za katero ekipo boste stiskali pesti? Nimam nobene priljubljene ekipe. Ima pa po mojem mnenju največ možnosti za osvojitev naslova Italija.

Velja pa omeniti poseben dosežek v vaši ''nogometni'' karieri. Čeprav še niste dopolnili 20 let, ste že sodelovali tako na evropskem kot tudi svetovnem prvenstvu ... Res je. Bilo je nepozabno. Zelo sem bil vesel, da sem se lahko udeležil teh prvenstev. Sicer na drugačen način, a vseeno. Upam, da se jih bom kdaj še kot igralec (smeh). Na EP leta 2000 sem ob prihodu na igrišče držal za roko Predraga Mijatovića. Pobožal me je po glavi in mi nekaj rekel, a sem bil takrat tako ''razburjen'', da si nisem zapomnil njegovih besed. Dve leti kasneje sem pomagal nesti zastavo pred tekmo na svetovnem prvenstvu med Slovenijo in Španijo.

Kako pa ste si priborili pot do teh privilegijev? Za sodelovanje na EP so bila organizirana tekmovanja po vsej Sloveniji. Lahko si streljal na gol, v golu pa so bile tri luknje. Če si jih zadel, si lahko izpolnil prijavnico. Nato je bilo prisotno še malce sreče in odšel sem v Belgijo. Za SP sem se prijavil na natečaj, kjer si moral poslati svoje umetniško delo na temo nogometa. Poslanih je bilo preko 200 del, sam pa sem narisal primerjavo med menoj in Zahovičem, ki mi je bil velik vzornik ter takrat tudi naš daleč najboljši igralec. Komisija je izbrala 15 najboljših del. Avtorji smo se dobili v Ljubljani in pisali test iz zgodovine slovenskega in svetovnega nogometa. Dobro sem se pripravil in veliko naučil, saj mi je udeležba na SP veliko pomenila. Na koncu se mi je le izplačalo …