Ponedeljek, 5. 4. 2010, 11.35
8 let, 8 mesecev
Tudi sodobna formula premore dirkaško romantiko
Pred začetkom letošnje sezone smo si od formule 1 obetali veliko. Nova pravila, vrnitev lovca na rekorde, veliki rezervoarji goriva, nove ekipe, kopica novincev ... Pa vendar jih ni bilo malo, ki so že po uvodni dirki v Bahrajnu zaradi dolgčasa na stezi zmajevali z glavo. No, v avstralskem Albert Parku je bilo že bolje, a tam je bila glavna začimba bencinskega vikenda vreme. Sredi velikonočnih praznikov pa je bila na vrsti VN Malezije. In zgodilo se je dirkaško razodetje ...
Verjetno se bo našel kdo, ki bo mnenja, da v svojem tokratnem zapisu pretiravam, a če si film pravkar minulega hitrostnega vikenda zavrtite na začetek in analizirate posamezne sekvence VN Malezije, boste skoraj zagotovo začutili vsaj delček tistega zadoščenja, ki ga pravi ljubitelj bencinskih hlapov išče na vsaki dirki. Dovolite, da vas spomnim, kako se je začelo ...
Tropski naliv na kvalifikacijah je odplaknil oprijem in narava se je zares grdo ponorčevala predvsem iz taktičnih zamisli in satelitske vremenske slike v garažah Ferrarija in McLarna. Kar trije prvaki – Hamilton, Alonso in Button – so nedeljsko dirko začeli globoko v začelju in v startni vrsti gledali v izpuhe manj zvenečih dirkaških in tehničnih imen. Nova priložnost se je ponudila tudi glavnemu osmoljencu uvoda letošnje sezone, Sebastianu Vettlu, ki mu je na krilih Red Bulla primanjkovalo vzgona, da bi zmogel leteti vse do kariraste zastave.
Skratka, štartna vrsta VN Malezije je nakazovala na to, da dirka ne bo zgolj hitro premikanje karbonskega konvoja s sekundnim vulkanizerskim plesom v boksih. In res se je na stezi zgodilo to, kar si zasluži ime dirka. Najprej je s silovitim štartom prekletstvo sedečega bika prekinil Vettel, ki se je katapultiral mimo Rosberga ter presenečenega moštvenega kolega Webbra in sledil je nekajsekundni interni dvoboj obeh red bullov, ki je trajal do četrtega zavoja, ko je Vettel z odločnim manevrom Webbru zaprl pot in vsem dal vedeti, kaj si želi. Na tej točki sta red bulla dokončala svojo zgodbo, ki sta jo v Maleziji zaključila z zares pravljičnim koncem - dvojno zmago. Vettlov red bull je končno dobil krila. A bistvo dirkaške romantike VN Malezije ni bila zgodba o Red Bullu, temveč zgodba o nepopustljivosti, želji po zmagi, bitki za oprijem, bitki za stotinke, bitki za čast in slavo, ki so jo na stezi spisali Hamilton, Alonso, Sutil, Petrov, Kubica, Čandok, Senna ... Zgodba iz ozadja je tista, ki si zasluži naslovnico.
Lewis Hamilton in Fernando Alonso sta v Sepangu še enkrat pokazala, da nista bila zastonj svetovna prvaka in osebno verjamem, da bosta Vettel in Webber z njima letos imela še veliko dela. Dirko sta začela iz 10. vrste (19. in 20. čas kvalifikacij) in jo odpeljala vsak na svoj način, a podčrtano, mojstrski način. Hamilton je uprizoril pravi dirkaški stampedo v boju za točke in se ob tem zapletel v vsega spoštovanja vreden obračun – ''prvak vs. Zelenec'' - z mladim Rusom Petrovom, ki je res da sedež v Renaultu prvenstveno dobil zaradi ruskega kapitala, a je v Sepangu dokazal, da ima srce in predvsem – no, ja, saj veste na kaj smo moški ponosni - , da se kosa tudi z najhitrejšimi in bolj izkušenimi. Rus, roko na srce, Hamiltonu ni ostal dolžan ničesar in Britanec se je moral pošteno potruditi, da se je otresel Vitalija, ki ga v boksih vedno čaka mama. Kljub zares spektakularni vožnji in številnimi prehitevanjih je Hamilton na koncu končal na 6. mestu, saj je pred seboj naletel na izjemno hitrega in motiviranega Sutila, ki je dokazal, da je Force India lahko preklemano hitra. Sutil je zares mojstrsko odbil vse napade Hamiltona in se boril kot da bi šlo za naslov prvaka. ''Fant je res hiter,'' se je pod čelado po radijski zvezi pridušal Hamilton in športno priznal, da ne more mimo. Obema lahko le čestitamo. Bravo, tako se dirka!
In če se vrnemo k Alonsu ... Ja, dirkaška romantika, brez dvoma. Da se tako pogumno podaš v lov za točke kljub dejstvu, da se ti v krogu za ogrevanje polomi menjalnik ... Da na dirki dosegaš najhitrejše čase brez sklopke, da pred vsakim zavojem improviziraš s prestavami in zaviranjem ter ob tem še vedno upaš, da bodo materijal, telo in glava zdržali do cilja in da tudi po tem, ko v ogledalu že zagledaš tisti zlovešči modri dim še vedno napadaš aktualnega svetovnega prvaka na 8. mestu ... Ni kaj, Asturijec je potrdil, da tudi moderna formula še vedno premore hitrostne sanjače, temperamentne dirkače, ki ljubijo volan. Motor ferrarija je tokrat prej spustil dušo kot Alonso pedalo za plin.
Za konec se dotaknimo še velikega Schumija, od katerega mnogi pričakujejo morda tudi nemogoče. Michael je brez kančka dvoma še vedno velik mojster volana in to je dokazal tudi na dirki za VN Malezije. V srednje hitrem zavoju je z bliskovito reakcijo ujel dirkalnik, ko mu je v 10. krogu na zadnjem levem kolesu odpadla matica, platišče pa je ob tem spremenilo kot. A dejstvo je, da je Schumi skoraj zagotovo zgubil kar precej tiste svoje brutalne dirkaške ostrine iz rdečega obdobja. Četudi je tri sezone v pokoju še vedno vozil ferrarija in imel v svoji F430 gumb nadzora elektronike na volanu vedno obrnjen na »Race-mode«, se je že v dežnih kvalifikacijah pokazalo, da kralju dežja ne diši več vožnja po robu. Kako je včasih znal začutiti surovost steze, se igrati s točko zaviranja, brutalno pospeševati iz mokrega zavoja in predvsem po dirkaško odločno tvegati. Prav tvegal pa je tokrat zopet premalo in to je začutil tudi sam.
Brez dežja, a kljub temu z veliko adrenalina, dima, prehitevanji, odstopi, vožnjami po robu in odgovori z najhitrejšimi krogi. Ja, formula je kraljica motošporta in če tudi je pločevino in usnje zamenjal karbon, so fantje tokrat pokazali, da je bistvo dirkanja še vedno živo.