Tomaš Kos: Za nami je naporen olimpijski ciklus

Kos sicer v minuli sezoni ni imel na voljo stoodstotne ženske selekcije, ki je pred dvema letoma navduševala tudi z izjemnimi predstavami v štafetnih preizkušnjah. V tekmovalni ritem sta se namreč le počasi vrnili Dijana Ravnikar in Tadeja Brankovič Likozar, zato pa je še korak naprej v posamični konkurenci naredila Gregorinova. Poleg tega ima češki strokovnjak zasluge tudi za napredek najboljšega člana Klemna Bauerja, ki ga je pred sezono vzel pod okrilje pri strelski pripravi.

Kako ocenjujete sezono 2009/10? Olimpijska sezona je bila kot vsaka druga naporna. Na splošno smo lahko z nastopi zelo zadovoljni. Ekipno smo dosegli enega najboljših rezultatov na olimpijadi, tudi posamični rezultati so bili po dolgem času odlični. Teja (Gregorin op.p.) je bila tako ali tako celo sezono na vrhu in svetovni pokal zaključila na desetem mestu v skupnem seštevku. Klemen Bauer je tudi napredoval, bil dvajseti skupno v svetovnem pokalu. Lahko smo torej zelo zadovoljni, res pa je, da rezerve še imamo. Predvsem v moški ekipi, za katero mislim, da je sposobna več, še posebej v štafetnih preizkušnjah. Ampak kadra ni veliko in to je tudi naš največji problem. Manjka nam baza, ne moremo zamenjati tekmovalcev, rotiramo iste ljudi skozi celo sezono, zato si nihče ne more privoščiti niti trenutka oddiha. Tudi v tem pogledu smo lahko z doseženim zadovoljni, ekipa pa je delovala izjemno homogeno, bilo ni nobenih težav. To je zelo pomembno in zato gremo z veseljem v nov olimpijski ciklus. Trudili se bomo po najboljših močeh in upamo, da bodo do Sočija nekateri v vrhunski življenjski formi. Upam, da bo zdržalo zdravje, da ne bo poškodb ter da se ne bo nihče upokojil. Če se vse to 'poklopi', se lahko zares veselimo naslednjih olimpijskih iger. Borili se bomo še naprej in za prihodnost slovenskega biatlona se nam ni bati.

So vas izidi varovank zadovoljili? Kako ste zadovoljni s povratnicama, mamicama Dijano Ravnikar in Tadejo Brankovič Likozar? Dijana je ostala na povprečju tega kot pred nosečnostjo, mogoče smo od nje pričakovali na splošno malce boljše rezultate. Dosegla je nekaj zelo dobrih izidov, a ji mogoče manjka tista konstantnost. To je posledica izpada treninga. Eno leto se gotovo pozna, zato tudi nismo hoteli nekaj po vsej sili. Raje smo se počasi vključevali nazaj, mogoče bi tudi v takšnih primerih pomagala večja baza podatkov, a to je vprašanje za drugo leto. Dobili smo nekaj koristnih informacij in sedaj bo lažje. Ona je zelo navezana na otroka, zato se ji težko vse poklopi. Prav tako regeneracija ni takšna, kot bi morala biti. Pričakujem pa, da bo v drugi sezoni že malo lažje. Otrok bo vendarle malce večji in mu ne bo treba posvečati toliko pozornosti. Prvo leto je najnapornejše, obe pa sta tudi dojili, to pa so dodatni napori.

Pa Tadeja? Tadeja je tudi tipičen primer. Imela je več odmora kot Dijana. V pogonu je najprej zaradi poškodbe in nato nosečnosti ni bilo dve leti. V začetku sezone smo imeli zato nekaj težav, videlo se je, da ni prava. Bilo je vsega preveč, proti koncu sezone pa je prihajala v tisto pripravljenost, ki jo je imela pred poškodbo. To je zame zelo pomemben podatek, sedaj vem, da z njenim organizmom ni nič narobe. Sedaj se bo mogoče malo spočila, nato pa se lahko vrne v tisti trening, ki ga res potrebuje in ji tudi ustreza. Naslednjo sezono bo boljša, po mojem mnenju bo sposobna celo doseči rezultate, ki jih je dosegala v svoji najboljši sezoni.

Kakšno je stanje z Andrejo Mali. Nekoč je bila praktično najhitrejša tekačica v reprezentanci, letos pa se je tudi z vsemi zadetimi tarčami ostala brez točk? To je biatlon. Lahko bi odlično tekla, pa na strelišču opravila malo slabše in bi bila na istem ali celo slabša. Težko je reči. Ona je bila odlična tekačica, ko je bila stara dvaindvajset, štiriindvajset let, sedaj pa jih ima tudi ona že prek trideset. Se dogajajo določene spremembe v telesu. nekdo pač lahko trenira normalno in se ne utrudi pretirano, njej pa se to že pozna. Ona je bolj šprinterka, bolj na krajše razdalje. Vedno so ji ustrezale krajše razdalje. Trudimo se najti nek optimalen model zanjo, lansko leto nam je mogoče to bolje uspelo, saj je bila tekaško bolje pripravljena, letos pa je nihala. Imela je nekaj dobrih nastopov in nekaj slabših. Vseeno izbire nimamo, Andreja pa še vedno sodi med boljše tekmovalke na svetu. Zbira točke svetovnega pokala. V skupnem seštevku je bila 46., za njo so zaostale tudi nekatere bolj znane tekmovalke. Trudimo se in želimo si, da bi bila čim boljša. Vse smo že poskusili. Ko je imela ogromno treningov, je bila preobremenjena in utrujena, najti moramo nek kompromis. Važno je, da najde motivacijo, da sploh obdržimo ekipo. S samo štirimi tekmovalkami smo dosegli osmo mesto v pokalu narodov in to je že manjši čudež.

Ko smo že pri številu reprezentantk, pa se poraja vprašanje, kako je z Lili Drčar, ki je bila pred časom z eno nogo že v članski vrsti? Je na vidiku morda tudi že kakšna osvežitev? Če pogledamo tekmovalke, ki jih imamo na razpolago in se vprašamo, katera je tista, ki lahko v prihodnje nekaj naredi, je to zagotovo Lili Drčar. Trenutno je še nekoliko slabša od tekmovalk, ki jih imamo v A ekipi, a najboljša z druge garniture, oziroma med mladinkami. Je odvisno, z njo se sicer nisem pogovarjal in ne vem, če bo sploh še nadaljevala. Je pa še vedno mladinka in se ji splača vlagati trud, saj se ji lahko kar naenkrat odpre in naredi kakovostni preskok. Pri mladinkah je to sicer izredno težko predvideti. Ene imajo potencial, da takoj preskočijo v članski biatlon, pri drugih traja dlje. Ni rečeno, da ne bo pri štiriindvajsetih letih nekaj povsem drugega. Mora se izboljševati in priti na višji nivo. Ne sme izgubiti volje, čeprav se je izredno težko motivirati, če ni rezultatov. Potencial torej zagotovo ima, najti je potrebno le pravi trening. V to mora 'pasti' in od sebe dati vse. Če pa to ne gre, pa je vprašanje, kako naprej.

Prvo sezono ste imeli pod strelskim nadzorom tudi Klemna Bauerja. To se mu je očitno obrestovalo, saj je za njim najboljšpa sezona doslej. Vseeno pa pravi, da ima v strelskem delu še nekaj rezerve. Kako se bosta lotila nadaljnjega treninga? To kar je Klemen povedal je že tisto kar smo hoteli doseči. Namreč to, da se zaveda svojih pomanjkljivosti. Jasno je, da preskoka čez noč ne bo. Nekaterim ni treba razmišljati o streljanju, saj jim gre dobro kar samo od sebe. So talentirani. Tako tudi kakšen nogometaš lahko trenira 20 ur na dan, pa ne bo nikoli dober, če nima talenta. Pri Klemnu smo prišli do tega, da je spoznal, na kakšen način mora streljati, da lahko zadene, nadaljevali bomo s tem, da se tega zaveda pri vsakem prihodu na strelišče, pri vsakem streljanju, da skratka ve, kaj dela. Včasih je bila njegova največja napaka ta, da so mu misli uhajale. Znebiti se mora starih navad. Normalno, če nekaj počneš 10 let, se tega zelo težko znebiš. Napake se zelo težko odpravljajo. Če imaš nekaj tako fiksirano v sebi se ob morebitnem pritisku k temu vrneš. Padeš v stare navade. Naslednje leto bomo nadaljevali s podobnim načinom treninga. Nove navade mora čim bolj dobiti v podzavest. To pa lahko le tako, da bo pri vsakem strelu z mislimi popolnoma prisoten na strelišču.

Kdaj se začnejo priprave na novo sezono? Kako se jih boste lotili? Res že razmišljamo tudi o naslednuji sezoni. Ta olimpijski ciklus je bil tako naporen, da si bomo najbrž privoščili kakšen dan več pavze, da se vsi odpočijejo. Napor se v ciklusih stopnjuje. Prvo leto si je treba vzeti malo več premora, da se znova najde tudi prava motivacja. Hočemo, da se tekmovalci veselijo treninga, zato jih ne smemo obremenjevati, preden je vse optimalno. Nekako sredi maja, morda že v začetku maja začnemo s strelskimi treningi, a ti treningi še ne bodo pretirano zahtevni. Tekmovalke in tekmovalci bodo takrat lahko še sami skrbeli za fizično pripravljenost. Po tem pa se počasi začne zares.