Slaviša Stojanovič: Nikoli ne bom tiho

Zakaj se je 38-letni Ljubljančan, ki je nogometni klub iz Domžal iz povprečnih drugoligaških okvirjev pomagal popeljati do nepričakovanih višav, po koncu minule sezone odločil za selitev v Celje? Zakaj ni raje izbral mikavne ponudbe iz Beograda? Kaj ga na slovenskih igriščih najbolj moti? Preberite v naslednjih vrsticah ...

Zakaj ste se po koncu minule sezone odločili, da ne boste več sedeli na trenerskem stolčku Domžal? To ni bila moja odločitev. Sam sem izrazil željo po tem, da bi ostal, a sem pri tem začutil, da nekateri v Domžalah s tem ne bi bili ravno zadovoljni. To me je začudilo. Rad delam v okolju, kjer so praktično 'vsi zame'. Zato sem začutil, da je najbolj pametno, da odidem. Pa čeprav sem sam menil drugače ... Zelo me je razžalostilo, da sem dobil nekaj polen pod noge. Absolutna laž je, da sem v Celje odšel zaradi denarja, še večja pa, da sem v Domžalah izsiljeval za večji zaslužek. Javno sem povedal, pa tudi predsedniku in podpredsedniku, da bi v Domžalah ostal za enake pogoje kot sezono poprej.

Takrat ste dejali, da ste zelo utrujeni in bi se želeli za določen čas odpočiti od nogometa ... Res je. Zelo sem si želel počitka. In to od vseh travm, ki sem jih doživel v osebnem življenju ter neprestane borbe za vrh, ki je z Gorico trajala tri sezone vse do zadnjega kroga. Bil sem zelo izčrpan. Nekateri so to hoteli prikazati drugače, a sem bil v svojih izjavah maksimalno iskren. Poskušal sem najti rešitev, ki bi mi to omogočala. Celjani so mi to nudili. Rekli so, da v prvi sezoni nimam nobenega bremena ter da do decembra postavimo skupne temelje. Zato sem se odločil za njih.

Kariero ste tako nadaljevali v Celju. Če je soditi po vašem ''odsotnem'' izrazu pri podpisovanju pogodbe, vse le ni potekalo tako gladko ... Resnica. Tiste fotografije to nazorno kažejo. Na nek način se moram opravičiti upravi Celja. Enostavno ne znam skrivati svojih čustev, pa naj si bo v pozitivnem ali negativnem smislu. Zakaj je bilo temu tako? Od odhoda iz Ljubljane do prihoda na tiskovno konferenco v Celje sem dobil deset klicev iz Beograda. Vsi so dejali in prosili, da ne podpišem za Celjane. Moja funkcija pri Crveni zvezdi je bila že v štartu določena. Bil bi glavni pomočnik Čehu Zdeneku Zemanu. Potem so se v naših medijih pojavile špekulacije, kako me Zeman ni vzel ter da si le delam reklamo. A sem bil resnično izbran. Pa še kako. Odločitev je bila prav gotovo moja.

Kaj je prevesilo jeziček na vaši tehtnici med Celjem in Beogradom v prid ''knežjemu'' mestu? Šlo je za nekatere osebne stvari. Po smrti očeta sem moral pustiti času čas, da se nekatere stvari 'usedejo'. Dvajset dni pred tem sem kupil stanovanje, v Beograd pa nisem odšel tudi zaradi trenutne neurejenosti in politične nestabilnosti v Srbiji. Ostal sem v Sloveniji. Edina opcija, ki sem jo imel, saj v Domžalah nisem mogel ostati, je bila tista celjska.

Kaj pa Maribor in Interblock? Maribor, Olimpija, Interblock, Gorica ... Veliko je bilo naslovov v časopisih, a se z nobenim nisem pogovarjal, niti imel kakršnega koli stika. Niti najmanjšega. Bil je le tisti s Celjani. Če sem hotel kje delati in s tem preživeti sebe ter družino, sem enostavno moral sprejeti njihovo ponudbo. Pa seveda tudi zaradi normalne vizije, ki jo imajo.

Nudi nogometni klub iz Celja ''zdrav'' izziv in pomeni v trenerski karieri še stopničko višje? Teh stvari ne bi skušal deliti. Ali grem na slabše ali boljše? Komentarji so bili različni. Marsikaterega sem razočaral, ker sem se odločil za Celje. Pa še kaj, rad temu rečem. Prišel sem v okolje, ki ima vizijo. To je najbolj pomembno. Dejstvo je, da bi se odločil drugače, če bi imel kakšno boljšo ponudbo, a je nisem. Vključno z reprezentanco, čeprav sem javno povedal, da bi bil rad selektor mlade izbrane vrste.

Vas kaj zaboli pri srcu, ko ste kot trener dvakratnih državnih prvakov dobili le eno ponudbo, izpolnila pa se vam ni niti želja, da bi postali selektor mlade reprezentance? To niti ne jemljem kritično, ampak le kot dejstvo, da nobeden razen Celjanov, prav nobeden na ligaški ali reprezentančni ravni, ni pokazal določenega zanimanja, da bi bil za njih primeren. Takšnega kriterija ocenjevanja rajši ne bi komentiral. Če nekdo, ki je bil v zadnjih štirih letih dvakrat prvi in dvakrat drugi, ki je odigral kar nekaj tekem v Evropi, ki je bil trikrat proglašen za najboljšega trenerja lige s strani trenerjev, dobi samo eno ponudbo, potem res ne vem, kaj so kriteriji. Ne lobiram zase. Tega nočem delati. Sem svoj človek, ki dela svoj posel na profesionalen način. Če pa po treningu ne zahajam na nogometne lokacije in je to moj greh, potem pa se gospodom resnično opravičujem ...

Pred vami je poizkušal prebuditi nogometno ''uspavanko'' v Celju Pavel Pinni, a žal neuspešno. Kje tiči vzrok za neuspeh? Še vedno ga iščemo. Zadeva je sledeča. Za nazaj je zelo težko govoriti, saj nisem bil zraven. Ob prihodu v klub sem dobil nekaj informacij. Niti ne vem, ali so resnične ali pa ne, so pa zelo koristne. Porajali so se alibiji, kot da igralcem ne ustreza Arena Petrol, češ da ima slabo energijo, da so igralci zaradi dobrih plač preveč svobodni in na veliko ponočujejo, da se ukvarjajo s stavnicami, da v Celju ni zmagovalne miselnosti ... Na prvem sestanku z igralci sem na vse to pozabil, sem jim pa povedal, kar sem slišal in postavil svoja pravila funkcioniranja. To me najbolj zanima. Če pač ne bo šlo, me najbrž čaka podobna usoda kot mojega predhodnika. Je pa tudi vprašanje, kako dolgo bom še vztrajal v nogometu.

Zakaj? Vse bolj me motijo krivice, ki se dogajajo na igrišču. Najbrž se v mojih besedah prepozna tudi kdo od mojih kolegov. Stvari ne gledam s svojega zornega kota. So tudi drugi kakovostni trenerji in si zaslužijo priložnost, a zaradi sodniških napak sem izgubil šest točk. Nazadnje v Novi Gorici, da o Lendavi sploh ne razlagam. Ne bežim od kritike, da sodnik ni dal gola ali nam ga podaril, ampak do tako katastrofalnih napak, ko nam ni piskal dve enajstmetrovki, ne bi smelo priti. Tudi če ga sedaj kaznujejo, meni to nič ne pomeni. Vzel mi je tri točke. Če ne bi bilo teh napak, bi imeli že 15 točk in bi bili z Domžalami prvi. Potem pa je največja tragedija, ko v nemoči 'bruhneš' ven in izpadeš grd, sodnik pa se obrne in ti pokaže sredinec. Kaj naj naredim v tem primeru? Ostajam le nemočen. Ljudje zaradi tega izgubljajo službe, a sodniki o tem ne razmišljajo. Josip Kuže je zaradi treh katastrofalnih napak sodnikov na treh zaporednih tekmah denimo izgubil službo pri Interju iz Zaprešića.

Redki so neposredno vpleteni posamezniki v Sloveniji, ki si upajo ocenjevati prvoligaško sojenje ... Nikoli ne bom tiho, ampak bom na to opozarjal. Marsikdo pravi, da je pametnejše biti tiho, ampak zakaj? Zakaj bi bil tiho, če nekdo zraven mene nekoga 'ubija' ali pa ga 'tepe'? Ne morem se več tako iti. Nemočen sem. Dejstvo je, da pred igralci nikdar nisem iskal alibija za poraz pri sodnikih. A da ne spim dve noči zaradi tega, ker gospod ni piskal enajstmetrovke, so res težke stvari. Vem, napake se pojavljajo, a tako katastrofalne pa ne. In po naši navadi bi bil potem kaznovan. Po statutu Republike Slovenije lahko ocenjuješ predsednika države, sojenja pa ne. Pa naj ga potem sami in naj mi sodnik pove, zakaj ni piskal enajstmetrovk v Novi Gorici. Rade volje bi to slišal. Moram govoriti z našim športnim direktorjem. Ne smemo odnehati, treba je iti naprej in opozarjati na napake.

Kako pa ste zadovoljni z izborom igralskega kadra v Celju? Nazadnje ste prejeli v svoje vrste dva igralca iz Argentine ... Moj pogoj je bil tudi, da ostane Nejc Pečnik. Na žalost je odšel malce po mojem prihodu, kar me je zelo šokiralo. Bil sem na meji, da že odidem. Po koncu sezone sta odšla dva najboljša igralca, Pečnik in Sešlar. Eden je dal največ golov, drugi je držal skupaj sredino. Na začetku priprav je bilo tako treba iskati zamenjave. To pa ni bilo enostavno. Dolgo časa smo čakali. Preden smo ju našli, smo odigrali štiri kroge. Tokrat smo se za spremembo poskušali izogniti igralcem iz balkanskega kotla. Upam, da smo z izborom zadeli.

Se lahko MIK CM Celje v prvenstvu vmeša v boj za vrh? Liga je letos tako izenačena, da bo pomembna vsaka točka. Tudi remiji, ki so sedaj videti majhni, bodo veliko več kot poraz. Kar se tiče nas, je težko napovedati. Upam, da bomo na vrhu. Kaj to pomeni? V tem trenutku uvrstitev od prvega do petega mesta. Zelo hitro si lahko gor, pa tudi dol.

Na prvem mestu so vaši nekdanji izbranci iz Domžal. Zaenkrat na slovenskih tleh še ne poznajo poraza. Najrajši ne bi komentiral, ker ni to moja stvar, a vidi se, da je to 'mašina', ki je uigrana šest let. Ne bi si, normalno, pripisoval velike kredibilnosti in v tem segmentu koga zanemarjal, da me ne bi kdo narobe razumel, ampak dejstvo je, da je igralski kader identičen lanskemu. Odšel je le Zahora. Mogoče niso Domžalčani več tako učinkoviti, a igrajo trdo in disciplinirano. Vsak ve, kaj je njegova naloga. Vse je ostalo podobno. Ko takole gledam, so podobne tudi menjave, ko pride do ključnih trenutkov, pa tudi prekinitve ...

Na dnu lestvice se nahaja Interblock. Vas je zadnje mesto bogatih Ljubljančanov kaj presenetilo? Včasih se nogomet zelo čudno obrne. Vprašanje časa je, kdaj se bo Interblock povzdignil, saj igra v klubu kopica kakovostnih igralcev. Upam, da mu to ne uspe v prihodnjem krogu, ker igra z nami. Je pa težava, ker že zaostaja veliko za vrhom. Za tiste cilje, ki so jih zastavili klubski možje, kar veliko število točk.