Samir Handanovič: Ponudb iz časopisov je veliko

Štiriindvajsetletni vratar je v četrtek z Udinesejem izpadel v četrtfinalu pokala UEFA. Potem ko je v Bremnu izgubil z 1:3, je ob polčasu izničili prednost Nemcev, a nato prejel dva gola in se moral posloviti od tekmovanja. Videmčani so bili zadnji predstavnik velesile Italije v tej sezoni evropskih klubskih tekmovanj, medtem ko je bil Handanovič zadnji Slovenec, ki je še nastopal v Evropi. Do konca sezone ga čaka še nekaj tekem, nato pa bo morda zamenjal klubsko sredino in pot nadaljeval v kakšnem izmed evropskih velikanov.

Vaša evropska pot se je končala v četrtfinalu pokala UEFA. Je Werder zasluženo napredoval? Nemci so zabili več golov in so si zaslužili napredovanje. Lahko bi se razpletlo tudi drugače, a se žal ni. Delali smo preveč napak, zato nismo mogli pričakovati, da bi napredovali. Razočaran sem, saj smo vsi skupaj verjeli v to, da bomo napredovali. Že pred tekmo smo napovedali, da gremo po polfinale, bili ob polčasu blizu, a nas je nato zmanjkalo. Ko smo vodili z dvema goloma, smo bili v naletu in mnogi so bili prepričani, da bomo napredovali. Žal se je končalo drugače. Veliko energije smo porabili za lov na zaostanek, kar se je poznalo. V našo obrambo so se prikradle napake, ki so jih gostje znali kaznovati. Polfinale smo, kot se je izkazalo zdaj, izgubili že v Bremnu. Škoda, sam sem verjel tudi v to, da gremo lahko v tem tekmovanju do konca.

Usoden za vas in soigralce je bil Brazilec v vrstah Bremenčanov, Diego, ki vam je na dveh tekmah zabil kar štiri gole. Peklenski igralec? Prav gotovo. Gre za nogometaša, ki zna vse in je ob vsakem dotiku nevaren za nasprotnikov gol, toda igral sem tudi proti boljšim. Jasno je, da Brazilec sodi v sam evropski vrh, a zadeval je predvsem zato, ker smo mu dopuščali preveč prostora. In ko je tako, znajo igralci njegovega kova to s pridom izkoristiti. Tako je tudi bilo. Izkoristil je svoje priložnosti in poskrbel, da so se ob koncu veselili nogometaši Werderja. Ni pa za napredovanje nemške ekipe zaslužen zgolj on. Vsi so igrali dobro in po teh dveh tekmah zasluženo napredovali. To je treba priznati.

Nase ste opozorili v 71. minuti, ko ste Diegu preprečili, da bi prišel do hat-tricka. Zaustavili ste njegov strel z bele točke. Ubranjena enajstmetrovka gor ali dol, ob koncu tekme smo izpadli, zato nisem prav nič vesel. Če izgubimo oziroma ob koncu ne pridemo do želenega rezultata, mi je malo mar, če sem se izkazal. Ubranjena enajstmetrovka mi ne pomeni nič.

V polfinalu obeh evropskih klubskih tekmovanj ni predstavnikov iz Italije. Naključje ali dejstvo, ki kaže na padec kakovosti italijanskega klubskega nogometa? Ne vem, o tem je težko govoriti. Dejstvo je, da je kakovost italijanske lige v zadnjih letih nekoliko padla. Zdaj je najboljša angleška liga, toda o tem, kako močna je italijanska, težko govorim. V tej in minuli sezoni v ligi prvakov ni bilo klubov iz Italije, v pokalu UEFA je v minuli sezoni v polfinalu igrala le Fiorentina, medtem ko letos v njem ni italijanskega kluba. To je zagotovo nek pokazatelj, a bo potrebno na bolj utemeljene ugotovitve še nekoliko počakati. Sicer pa je jasno, da Italija za angleškimi in tudi nemškimi klubi zaostaja predvsem po infrastrukturi. Nogometni objekti na Apeninskem polotoku so bili v večini zgrajeni pred leti. Novih oziroma takšnih, ki bi jih obnovili, pa ni. Ni vse v tem, koliko kdo odšteje za posameznega igralca.

V polfinalu pokala UEFA bosta dva nemška (poleg Werderja še HSV) in dva ukrajinska predstavnika (Šahtjor iz Donjecka in kijevski Dinamo). Kdo je vaš favorit? Nimam ga. Želim si predvsem, da bi vse ekipe igrale čim lepši in čim bolj atraktiven nogomet. Ne navijam za nobenega, a če že moram razkriti, kdo ima po mojem mnenju največ možnosti za naslov, bi rekel, da je to Šahtjor. Mislim, da bodo nogometaši iz Donjecka prvaki.

In kdo bo šel do konca v elitni ligi prvakov, v kateri se za naslov poleg španske Barcelone potegujejo še trije predstavniki Anglije (Arsenal, Chelsea in Manchester United)? Barcelona. Verjamem in želim si, da bodo šli Katalonci postali evropski prvaki. Všeč so mi predvsem zato, ker igrajo zelo lepo in všečno. So prava reklama za nogomet in verjetno ga ni nogometnega navdušenca, ki jim ne bi privoščil uspeha. Seveda pa se lahko zgodi vse. Vsak izmed polfinalistov ima vse možnosti za naslov.

Prav v Barceloni ste pred kratkim okrevali po poškodbi kolena. Po vrnitvi na igrišča ste odigrali tri tekme. Težav ni več? Vse je v najlepšem redu. Okrevanje je potekalo tako, kot bi si lahko le želel. Na igrišča sem se vrnil hitreje, kot je marsikdo pričakoval. Pridno sem delal od jutra do večera, kar se mi je obrestovalo. S formo, ki sem jo pokazal na zadnjih tekmah, sem povsem zadovoljen. Čeprav je jasno, da bi, če ne bi bil nekaj časa poškodovan, verjetno branil še bolje.

Sezona gre h koncu. Ste zadovoljni s tem, kar ste prikazali? Najprej je treba priti do konca, nato pa bo čas za ocene. V prvenstvu nas časa še sedem tekem, na katerih bomo skupaj s soigralci skušali doseči, kolikor se bo le dalo. Sicer pa sem s sezono delno zadovoljen. Bili so vzponi in padci, tako kot vedno. Toda ne glede na vse ne morem reči, da je bilo slabo.

Kakšna bo ekipa Udineseja v sezoni 2009/10? Veliko je govora o odhodih nekaterih ključnih igralcev. Bomo videli čez nekaj mesecev. Sicer pa je to v Vidmu že stalnica. Po koncu vsake sezone v klubu bogato prodajo tri, štiri uveljavljene igralce, v zameno pa pripeljejo štiri, pet nadarjenih, ki jih potem z dobrim delom spravijo na višjo raven. Za zdaj se o tem, kdo bo odšel in kdo prišel, ne ve še nič. Vem le to, da bo Udinese tudi v prihodnji sezoni imel močno ekipo. Za to se ne gre bati.

Med imeni nogometašev, ki naj bi odšli na boljše, se pogostokrat omenja tudi vaše. Že veste, kje boste branili v prihodnosti? O tem ne bi veliko govoril. Lahko rečem le to, da sam trenutno razmišljam le o tem, da čim bolje igram na tekmah, ki nas še čakajo. O ponudbah, ki naj bi prišle na moj naslov, se je doslej že veliko pisalo. S tem se niti najmanj ne obremenjujem. Sem profesionalec in me takšne stvari ne vržejo iz tira. Jasno je le to, da je ponudba uradna, ko je napisana črno na belem. Piše se veliko, a gre pogostokrat samo za natolcevanja. Časopisi pač morajo prodajati zgodbe, saj od tega živijo.

Upi slovenskih navijačev o nastopu na svetovnem prvenstvu 2010 živijo na točkah. Na zadnjih dveh tekmah proti Češki v Mariboru in Severni Irski v Belfastu, kjer vas je nadomestil bratranec Jasmin, jih ni bilo veliko … Zelo mi je žal, ker nisem mogel pomagati, a tako pač je. Vedel sem, da me bo Jasmin ustrezno nadomestil in to se je tudi zgodilo. Moja odsotnost se ni niti najmanj poznala. Tekem sicer nisem spremljal v živo, saj sem bil v Barceloni in nisem imel te možnosti, a sem bil vseskozi v kontaktih z Brankom Iličem in mojim dekletom, ki sta mi sporočala rezultat. Bil sem razočaran, ko sem izvedel, kako se je razpletlo, a je, ko si daleč od ekipe, vseeno drugače, kot če si tam in vse to skupaj doživiš. Pričakoval sem, da bomo vsaj enkrat zmagali ali pa najmanj vsaj to, da nobene od obeh tekem ne bomo izgubili. Škoda, ker se nam ni izšlo.

Je nastop v Južni Afriki za Slovenijo zgolj še pobožna želja? Ne. Še vedno nam lahko uspe. Do konca kvalifikacij so še štiri tekme in zakaj nam ne bi uspelo. Dvakrat igramo proti avtsajderju skupine San Marinu, predvsem pa bosta pomembni tekmi proti Poljski doma in Slovaški v gosteh. Imamo kakovostno ekipo, v kateri vlada odlično vzdušje, in lahko nam uspe. Predali se nismo. Še zdaleč ne!