Roni Pikec: Največ pričakujem od sanjske generacije

Slovenska plavalna reprezentanca je dobila selektorja, ki bo skušal še nadgrajevati uspehe svojega predhodnika. Velika želja trenerja kranjskega Triglava je v Rimu osvojiti še manjkajoče odličje s svetovnega prvenstva v dolgih bazenih, uvedel pa bo tudi pravilnike za uvrščanje v reprezentanco. Slovensko plavanje ima po njegovem mnenju sanjsko generacijo, ni pa se treba bati niti za podmladek.

Kaj za vas pomeni biti selektor reprezentance? Biti selektor mi pomeni določeno čast. Vendar bolj kot to pa mi pomeni veliko odgovornost.

Ob koncu so vas potrdili praktično kot edinega kandidata, čeprav je bila na začetku konkurenca večja … Pred pol leta smo bili štirje kandidati. Eden je sprejel funkcijo predsednika strokovnega sveta in ker ni združljivo s funkcijo selektorja, se je umaknil. Drugi je odstopil od kandidature neposredno pred volitvami, ker se ni strinjal z usmeritvami novega predsednika in ni kompatibilen z ostalimi člani plavalne stroke. Tako sva na samih volitvah kandidirala dva.

Vloga vam je zaupana do olimpijskih iger leta 2012. Kakšen je vaš program? V naslednjih tednih nas čaka ogromno dela. Pripraviti je potrebno vse pravilnike v zvezi z uvrščanjem plavalcev v reprezentance, razdelitvijo namenskih sredstev in pripravo individualnih pogodb. Za razliko od prej bodo reprezentanti vrednoteni na podlagi sistema - FINA točk. Več doseženih FINA točk bo za plavalca pomenilo večji delež namenskih sredstev. Poleg tega pa sem uvedel reprezentance A, B in C. Na ta način bo prehod mladincev med člane nekoliko postopnejši. S tem pa računam, da nam bo uspelo zadržati večje število mladih perspektivnih plavalcev, ki prihajajo. Vse skupaj pa je namenjeno seveda večji preglednosti oziroma transparentnosti programov reprezentanc in porabe sredstev.

Ste si zadali kakšne posebne cilje? Glede na to, da se zavedam, da je uspešno delo selektorja in s tem plavalne zveze odvisno predvsem od kakovosti dela na klubski ravni, bi rad v svojem mandatu omogočil klubom čim večjo motiviranost njihovih članov.

Kaj nameravate izboljšati kot selektor? Nameravam določiti jasna pravila igre, transparentnost programov in porabe namenskih sredstev. Povečati število kategoriziranih plavalcev in plavalk. Pri članih spodbujati individualnost programov in s tem optimalno pripravo posameznega plavalca ali plavalke na največja tekmovanja. Rad bi tudi več reprezentančnih akcij za mladince in kadete, s čimer bi dobili večjo veljavo v plavalnem prostoru. Zavzemam pa se tudi za strokovno pomoč trenerjem v obliki reprezentančnih priprav s svetovno znanimi trenerji.

Kakšna bo vaša primarna naloga? Predvsem usklajevanje programov reprezentanc s programi klubov in spodbujanje trenerjev k sodelovanju. Za vrhunske plavalce in plavalke pa omogočanje najboljših pogojev.

Boste tudi naprej opravljali trenersko funkcijo v klubu? To ostane nespremenjeno, saj funkcija selektorja v PZS ni profesionalna, ampak zgolj honorarna. V plavanju se glavnina dela izvaja v klubih in vsi uspešni slovenski trenerji ne trenirajo samo najelitnejših plavalcev, ampak tudi ostale, ki so v njihovih skupinah. PZS pa je s svojo aktivnostjo le dodana vrednost.

Kako odgovarjate na besede Petra Mankoča, ki je dejal, da bi na mestu selektorja raje videl Dimitrija Manceviča? Vsak plavalec bi na tem mestu najraje videl svojega trenerja. Vendar se je treba zavedati, da PZS ne predstavlja samo Petra Mankoča in Dimitrija Manceviča, ampak še vse ostale klube in njihove reprezentante. Za opravljanje funkcije selektorja je potrebna določena kompatibilnost s člani plavalne stroke, ki pa je Dimitrij očitno nima. Sploh pa se je Dimitrij Mancevič v tej vlogi že preizkusil pred tremi leti v Izraelu. Vendar je že po enem letu prišel nazaj. Zakaj? O tem ne bi razglabljal.

Kaj bi dejali o nedavno izvoljenem predsedniku Darjanu Petriču? Z Darjanom sva sodelovala dobrih 13 let že na klubskem področju, kar je obrodilo nekaj sadov. Zato upam in sem prepričan, da jih bo tudi tokrat.

Vaš prvi večji preizkus v vlogi selektorja bo svetovno prvenstvo v Rimu. Kakšna so pričakovanja? Glede na to, da nam v zbirki odličij manjka samo še odličje iz svetovnih prvenstev v dolgih bazenih, bi si zelo želel, da dopolnimo kolekcijo. Glede na dejstvo, da ima slovensko plavanje celo kopico plavalcev, ki lahko posežejo po odličjih, menim, da to ni utopična želja.

Lahko kdaj slovenska štafeta poseže po najvišjih mestih? Trenutno nam v moški mešani štafeti manjka vrhunski plavalec hrbtnega sloga, da bi bili lahko konkurenčni na mednarodni plavalni sceni. Imamo pa izredno kakovostno postavo v ženski štafeti 4x200 prosto, za katero računam, da bo še napredovala in mogoče že zablestela na OI v Londonu 2012.

Lahko se pohvalite, da vam je do medalje na minulem evropskem prvenstvu uspelo popeljati Emila Tahiroviča in Matjaža Markiča. Si lahko od njiju obetamo še več podobnih uspehov? Zagotovo. Oba sta zelo motivirana. Čeprav je tudi nam globalna finančna kriza onemogočila nekaj priprav in tekmovanj ter s tem optimalno pripravo na velika tekmovanja, še nismo obupali. Pripravljamo se več ali manj v kranjskem bazenu, kjer imamo odlične pogoje za izvedbo programa v vodi in nekoliko slabše za suhi del vadbe, saj je objekt že leto dni brez ustreznega fitnesa. Izgubljeno bomo skušali nadoknaditi v maju in juniju, ko pričakujem, da se bodo zadeve uredile. Zato kljub vsemu pričakujem boj za odličja na prihajajočem svetovnem prvenstvu v Rimu.

Od katerih plavalcev v prihodnje največ pričakujete? Od Sare Isakovič, Matjaža Markiča, Petra Mankoča, Emila Tahiroviča, Damirja Dugonjiča, Anje Čarman, Anje Klinar, Jerneja Godca in Luka Turka, ki so vsi člani sanjske plavalne generacije. Ne smemo pa pozabiti na celo vrsto plavalcev in plavalk mladinske kategorije, ki se počasi, a vztrajno kalijo v elitne.