Pod kalifornijskim soncem razmišlja o reprezentanci

Sacramentu, relativno majhnemu mestu na zahodu Združenih držav Amerike, lahko upravičeno rečemo košarkarsko mesto. Ekipa Kraljev (Sacramento Kings) je njihovo edino večje profesionalno moštvo, župan pa je Kevin Johnson, nekdanji branilec ekipe Sonc iz Phoenixa. V klubu svoj kruh že drugo leto zapored služi tudi Beno Udrih, ki nas je sprejel na svojem domu, ki je od središča in od Arco arene, kjer moštvo igra , oddaljen dobre pol ure.

Beno, za začetek, kako lahko primerjate življenje v San Antoniu z življenjem v Sacramentu? Na mesto San Antonio sem še vedno zelo navezan. Navsezadnje sem tam preživel prva tri leta preko luže in z "ostrogami" doživel svoj prvi velik uspeh. Sicer pa je v življenje v Sacramentu super. Ker ni veliko mesto, tudi prometa ni veliko, vse skupaj se dogaja počasneje, bolj umirjeno kot v večjih mestih, kar mi zelo ustreza.

In primerjava med Spurs in Kings? Priznati moram, da mi je celoten sistem delovanja kluba bolj ugajal v San Antoniu, kjer so bile razmere na splošno bolje urejene. Vsak zaposlen v klubu je jasno vedel, kakšna je njegova naloga in kje so njegove meje. Seveda ne trdim, da so razmere v Sacramentu slabe, vseeno so pogoji za delo vrhunski in na visoki ravni, kot se za moštvo NBA spodobi. Razlike so v malenkostih, ki pa včasih lahko pomenijo razliko med uspehom in neuspehom.

Kakšne so razmere v ekipi? Letos vam ne gre najbolje ... Tudi tu lahko povlečem še eno primerjavo s San Antoniom, kjer se je jasno vedelo, kateri igralec je zadolžen za katero nalogo. Tu bi nekateri igralci delali vse in tako izboljševali svojo osebno statistiko, kar se jasno kaže tudi pri rezultatih. Zase pa sodim, da sem moštveni igralec, nerad igram za svojo statistiko, ampak za ekipo. Sicer pa smo tudi sami pričakovali boljše rezultate. A vseeno menim, da imamo kljub slabi sezoni dobro, čvrsto ekipo z veliko rezerve in možnosti za napredek.

Ste s svojo vlogo v ekipi zadovoljni? Na splošno, da. Začenjam v prvi peterki in posledično imam tudi dovolj minutaže, kar sem si ob prestopu iz San Antonia tudi najbolj želel. Treniram trdo in igram dobro. Težavo pa vidim le v tem, da v našem programu nimamo veliko akcij, kjer bi se kot organizator igre počutil res dobro. Rad imam žogo v roki, rad igram 'pick'n roll' in različne izpeljanke akcij, kjer organizator žogo drži dlje, kot je to navada v našem moštvu.

Je glavni "krivec" nov trener? Deloma. Je nov in ima svoj način. Menim, da premalo posluša igralce in njihove želje oziroma pripombe, ki bi lahko koristile moštvu. Nekajkrat sva govorila o mojih idejah, o načinu igre, ki bi mi bolj ustrezal in verjetno tudi izboljšal naše rezultate, a doslej brez uspeha. Žal nisem v položaju, da bi lahko odločal.

Kakšno je vaše zdravstveno stanje? Nedavno ste si zvili gleženj ... Udrih: Pravzaprav ni šlo za klasičen zvin gležnja. V prvi minuti tekme sem si nategnil vezi na zgornjem delu stopala, zaradi česar sem moral počivati nekaj tednov. Razen te manjše poškodbe sem zdrav. Sicer pa sta bila konec marca na obisku moj fizioterapevt Sašo Vogrin in Mladen Rodeš, ki sta me temeljito pregledala in pripravila na zaključek sezone.

V začetku leta so bili prestopni roki, veliko se je dogajalo. Kako blizu ste bili Dallasu? Govorilo in pisalo se je veliko, v resnici pa moje mesto v ekipi ni bilo nikoli ogroženo. Res je, da so se pri Dallasu zanimali zame, dejstvo pa je, da imam podpisano pogodbo 4+1, pri Dallasu pa bi prišel v poštev le, če bi imel s Sacramentom sklenjeno le dveletno pogodbo. Veliko bliže prestopu sem bil prejšnje leto, preden sem znova podpisal s Sacramentom, pa tudi takrat za več kot dve leti z Dallasom ne bi mogel podpisati. Zame sta se zanimala tudi New York in Miami.

Aktualna tema je recesija. Jo občutite, jo občuti klub? Ne, v moji vsakodnevni praksi večjih sprememb ni. So pa recesijo občutili mnogi igralci, ki so menjali klub prav zaradi (pre)visokih številk v svojih pogodbah. To se je dogajalo v praktično vseh klubih NBA, vključno s Sacramentom.

Sezona se počasi končuje. Misli že kdaj uidejo k reprezentanci? Seveda. Ob obisku predstavnikov Košarkarske zveze Slovenije sem sodelovanje takoj potrdil in igranja za Slovenijo se veselim. Reprezentanci bi se pridružil že lani, a sem bil v tistem času ravno pred podpisom pogodbe in tega nisem želel ogroziti. Časovno se pač ni izšlo. Tudi s klubom imam podpisano pogodbo, ki vključuje člen, imenovan: "For the love of the game", ki onemogoča klubu, da bi mi preprečil igranje za reprezentanco.

Selektor Jure Zdovc napoveduje visoko uvrstitev, tudi medaljo ... Trdno verjamem, da lahko posežemo po medalji. Pravzaprav komaj čakam, da se sezona konča in da začnemo s pripravami. Že nekaj časa imamo izredno močno reprezentanco z odličnimi posamezniki in čas je, da naredimo naslednji korak. Doslej smo se v napovedih prevečkrat držali nazaj, kar vidim kot del težave. Vedno smo napovedovali uvrstitev v ta ali oni krog ali pa uvrstitev v četrtfinale, morali pa bi zreti višje.

Kako vidite svojo vlogo v reprezentanci? Željam trenerja sem se pripravljen podrediti. Pomemben je ekipni uspeh, ne pa moja statistika.

Kako dobro poznate Jureta Zdovca? Kot trenerja ga ne poznam. Kot osebo in bivšega soigralca pa ga zelo spoštujem. Vedno sem menil, da so najboljši trenerji prav bivši igralci, saj to pomeni, da ne bo razmišljal samo kot trener, ampak tudi tako kot mi na parketu. Verjamem, da ima dober občutek, kdaj pritisniti na ekipo, kdaj pustiti igralcem proste roke, kar je zelo pomembno in kar je dokazoval že kot kapetan v igralskih časih. Ko sva igrala skupaj pri Olimpiji, sem se od njega ogromno naučil, kar mi je pomagalo tako pri košarkarski kot tudi pri osebni rasti. Poleg učenja na igrišču me je naučil pravilnega pristopa k treningom in pripravam na posamezno tekmo. Še dobro se spomnim, ko smo z Olimpijo gostovali v Grčiji, pri Olimpiakosu, ki je takrat veljal za velikega favorita. Z Juretom sva se dobila nekaj ur pred tekmo in govorila prav o teh stvareh, o pristopu k igri, k treningom, k tekmam. Takrat smo zmagali ...

Zaključek vaše kariere je še daleč. Pa vendar, ste kdaj razmišljali o vrnitvi v Evropo? O tem sem razmišljal in vedno prišel do zaključka, da so pogoji v NBA preprosto boljši od tistih v Evropi. A nikoli ne reci nikoli.