Po vzoru drugih nazaj na igrišče

"Otrok izbere starše in pride ob pravem času," je presrečna bodoča mamica Barbara Varlec prenesla misel neke knjige, ki jo je nedavno prebrala. Nosečnost, kot pravi, je prav posebno obdobje v življenju. Čeprav je zanjo prišla nenačrtovano, uživa v njej. Rokometašica, ki je v športnem vzponu, bo tako za nekaj časa prekinila rokometno pot. Niti pomisli pa ne, da se na igrišča ne bi več vrnila."Rokomet je bil vse doslej središče mojega življenja. Z njim sem rasla, se razvijala in v njem uživala. V prihodnje bo zame najpomembnejši otroček, a ne predstavljam si, da bi prenehala igrati."

Ne zmore več hudih naporov

Za 23-letnico bo materinstvo nedvomno velik preskok, ki pa ga pričakuje povsem sproščeno. Priprave na septembrsko "srečo", kot jo poimenuje, so v polnem teku.

"Pred kratkim sem prenehala igrati. Vsaj začasno. V tem obdobju ni bilo več pametno, saj je rokomet preveč kontaktna igra. Še vedno pa ohranjam kondicijo. Brez športa ne gre, vendarle v teh dneh ne tečem ravno kilometre, ampak počnem manj naporne stvari," pravi igralka z Bizeljskega in dodaja: "Vsak dan grem teč, delam različne vaje in se udeležujem pilatesa. Prav gotovo pa pogrešam pravo vadbo, a tega ne bi več zmogla. Hitreje se utrudim."

Polni napori, ki jih zahtevajo rokometni klubi in ki so sestavni del vsakdana profesionalca, bi bili prehudi in prenevarni za nosečnico. Mnogi so se spraševali že, kako je lahko igrala celo noseča? "Po posvetovanju z zdravnikom sem se tako odločila. Dejal mi je, da ne obstaja nikakršno tveganje. Vsaj v prvih štirih mesecih ne. Zato sem se odločila izpolniti obveznosti za klub," razlaga za Sportal Varlečeva, ob tem pa doda: "Takoj sem se pogovorila s trenerko (Marto Bon, op. p.), ki je novico sprejela, kot bi jo vsaka mama. Z veseljem in dobrimi željami. Prepustila mi je tudi odločitev, ali želim igrati in v kolikšni meri trenirati. Prav sem se odločila. Super sem se počutila in vesela sem, da sem odigrala še tekme v drugem delu lige prvakinj."

Pazila, da ni bilo stikov

Pa vendarle je rokomet igra grobosti. Je ni skrbelo? "Priznam, da sem se na vsako tekmo posebej pripravila. Se dodatno 'zavarovala', saj nisem želela, da bi šlo kaj narobe. Poleg tega sem pazila, da nisem bila preveč v stiku. Vseeno bi lahko prejela kakšen hud udarec od nasprotnic, potem pa tudi nisem več toliko igrala v obrambi. Ni mi bilo težko."

Nekaj uporabnih nasvetov sta ji ponudili tudi soigralki v klubu – Marina Vergeljuk in Olga Čečkova. Obe sta bili na rokometnem vrhuncu, rodili in se vrnili. "Ja, ja. Pogovori z njima kot mamicama, ki sta še aktivni, so bili res dobrodošli. Malce sta me pomirili, razložili nekaj podrobnosti … Obe sta tudi dejali, da je po porodu še lepše igrati. Telo se spremeni, občutki so drugačni, zato se še posebej veselim vrnitve," razloži desna zunanja igralka, ki je eksplodirala lani v Zaječarju. Če se ne bi vrnila na rokometno prizorišče, bi bila velika škoda za slovenski rokomet. "Ni možnosti," ustreli kot iz topa. "Ko bom fizično pripravljena, pridem nazaj v ta svet," še reče nekoliko v šali, pa tudi zares. S partnerjem – oba sta zavezana rokometu – bosta pač spremenila način življenja. "Še vedno bom trenirala in igrala, nič se ne bo spremenilo. Le da bomo trije in bo potrebna nekoliko drugačna organizacija."

Po vzoru Jurackove in Lokejeve

Podobno, kot je uspelo nekaterim vrhunskim svetovnim rokometašicam, kot sta denimo najboljša nemška rokometašica, zunanja igralka Grit Jurack, ali pa Norvežanka, ta čas najboljša krožna napadalka na svetu, Heidi Loke –,lahko tudi Barbari Varlec.