Po nekaj mesecih prvič na divjo vodo

Kajakaš iz Zgornjih Dupelj je začel z rehabilitacijo hrbta takoj po svetovnem prvenstvu v Bratislavi. Že tam je imel Jure težave, ko je dan ali dva pred tekmo treninge opravljal raje na kolesu kot v čolnu. Pri rehabilitaciji poškodbe pa sprva ni šlo vse po načrtih. Po prvi operaciji so se bolečine znova pojavile, tako da je moral bronasti kajakaš s svetovnega prvenstva v Tacnu še enkrat na operacijsko mizo. Po drugem operacijskem posegu trenutno kaže, da se stvari počasi postavljajo na svoje mesto.

Jure, zdaj je minilo že nekaj časa od druge operacije. Kakšno je stanje z vašim hrbtom? Moram povedati, da gre počasi na bolje. Prav zdaj se odpravljam na priprave v Pau, kjer bom prvič po dolgem času treniral na divji vodi. Tukaj pri nas je prevelik mraz, da bi treninge opravljal na divji vodi, tako da moram oditi na topleje in preveriti, če lahko veslam na divji vodi.

To pomeni, da ste na mirni vodi trenirali že prej? Nekje v januarju sem začel veslati po mirni vodi samo naravnost. Sprva so treningi trajali le dvajset minut, tako da smo lahko spremljali, kaj se dogaja s hrbtom oziroma do katere stopnje lahko obremenim hrbet. Ničesar nismo hoteli tvegati in prehitevati. Drugače pa sem bil več ali manj na terapijah, kjer sem delal vaje za stabilizacijo in krepitev hrbta. A kljub vsej previdnosti te kaj preseneti. Ko misliš, da gre že na bolje, se spet pojavi bolečina v hrbtu, tako da se nenehno nekaj dogaja.

Ob vsem tem vam verjetno ne ostaja veliko časa? Časa imam manj, kot če bi na polno treniral in še zraven kaj delal (smeh). Treniram, kolikor se le da, zraven pa še hodim na terapije. To mi vzame vsaj deset ur na dan, če še štejem zraven vožnjo, mi časa praktično ne ostane nič. Je kar pestro.

Kako sicer potekajo vaši treningi oziroma kakšne vrste treningov ste opravljali? Program treninga je prilagojen. Takoj, ko sem prišel iz bolnišnice, sem začel delati posebne vaje. Prvi mesec sem ležal samo na tleh in cele dneve raztegoval elastike. Zanimivo je, da so se mi v tistem obdobju najbolj dolgočasne vaje zdele prav zanimive, ker drugih vaj nisem smel delati. Začel sem tudi veliko hoditi v hribe. Veliko sem tekel na smučeh. Udeležil sem se tekme na Rogli in moram povedati, da sem bil kar presenečen nad izidom, saj sem v absolutni konkurenci zasedel 8. mesto, v svoji kategoriji pa sem bil drugi. Počasi gre na bolje in upam, da me hrbet ne bo pustil na cedilu in da ne bo kakšnih večjih presenečenj na divji vodi.

Izbirne tekme za slovensko reprezentanco bodo že v aprilu. Mislite, da boste do takrat že nared za najboljše vožnje? V prvi vrsti si želim, da bi bil zdrav. Veliko bo odvisno, koliko treninga bom lahko opravil na divji vodi na pripravah v Franciji. Kljub vsemu mislim, da bom fizično dovolj pripravljen, sicer ne tako dobro kot lansko leto, a do te mere, da se lahko uvrstim v slovensko reprezentanco. Računam, da bo od zdaj naprej vsak teden bolje, tako da bi bil do tekem svetovnega pokala lahko že v zelo dobri formi. Dobil sem tudi nov čoln, na katerem smo naredili spremembe, ki sem jih želel narediti že lani. No, zdaj smo končno prišli skupaj in naredili čoln, ki mi zares ugaja, tako da je letos tudi oprema tista prava.

Kako ocenjujete nastope naših tekmovalcev na tekmi v Avstraliji? Glede na to, da so v pripravljalnem obdobju in da je za njimi velika količina treninga, mislim, da tistih pravih voženj še niso pokazali. So pa na naslednji tekmi lahko še boljši. Predvsem si želim, da se bo prava slika slovenske reprezentance pokazala na olimpijskih igrah v Londonu.