Plavanje je družinska tradicija, ambicije so tudi drugje

Jan Karel in Nika Karlina Petrič sta bila rojena v plavalski družini. Tako oče Darjan kot stric Borut sta legendi jugoslovanskega in seveda slovenskega plavanja, mama Karmen pa je hkrati tudi trenerka. Otroka sta tako že od rojstva bila soočena z enim športom, ki pa sta si ga sama izbrala. "Ker sem oboževal vodo, imel prijatelje na bazenu in si želel po iskati limite. S prijatelji se še vedno igramo veliko različnih iger, saj uživam v športu na sploh. Da pa bi kakšnega še treniral, pa nisem imel nameraval," je dejal Jan Karel, njegova sestra pa je dodala: "V vodi sem se že od začetka počutila zelo dobro, v bistvu se sploh ne spomnim, kdaj sem se 'odločila', da je to tisto, kar hočem početi, saj je prišlo samo po sebi. Starejši brat Jan Karel je bil že član kluba Triglav Kranj, ko sem bila jaz v plavalni šoli in nato tudi sama postala članica, tako da se je vse nadaljevalo v tej smeri in še danes vztrajam," sta odločitev o plavanju razložila trenutno najmlajša v družini Petrič.

Oba navdušena nad ameriškim konceptom

Jan Karel je trenutno onstran Atlantika, kjer končuje prvi letnik. "Pravkar končujem prvi letnik na univerzi v ZDA. Odkar sem začel plavati za univerzo, so moje ambicije nekoliko bolj raznolike. Še vedno ostaja želja po doseganju vrhunskih rezultatov, udeleževanju velikih tekmovanj, to je glede individualnih ambicij. Letos sem dobil še dodatno ambicijo, in sicer željo po uspehu moje univerzitetne ekipe. Tu so pomembne točke, ki jih prineseš ekipi, ne toliko rezultati. A z željo po doseganju čim več točk posledično pridejo odlični rezultati, kar mi pomaga pri uresničevanju individualnih ciljev. Za konec bi dodal še to, da se s športom ukvarjam zaradi lastne želje, da poiščem limite, kako dobro lahko natreniram svoje telo in kako hitro lahko plavam," po podobni poti se bo kmalu odpravila tudi plavalka, ki tekmuje v prostem in mešanem slogu: "Da, lahko bi rekli, da grem po stopinjah svojega brata, saj se avgusta odpravljam na študij v ZDA, na univerzo Purdue, kjer moj brat trenutno zaključuje prvi letnik. Veliko športnikov si želi oditi na študij v ZDA, saj je tam za športnike zelo dobro poskrbljeno, za razliko od študija v Sloveniji, saj je tam možno usklajevanje športa in študija. Kolikor sem slišala, je študij v ZDA ena boljših izkušenj, saj je biti del ekipe, kjer imajo plavalci en skupen cilj in čim bolje predstaviti univerzo, nekaj najlepšega," dodaja Nika Karlina, ki še nekaj časa ne bo zapustila bazena. "V plavanju želim vztrajati, dokler se bo le dalo, rada bi izboljševala osebne rekorde in dosegla vrhunske rezultate, kakor sem jih že kot članica mladinske reprezentance Slovenije," je še povedala nekdanja mladinska evropska prvakinja.

Oče mu je idol

Pri 21-letih se Jan Karel seveda ne spominja, kako je tekmoval njegov oče, je pa nanj skozi obdobje naredil velik vtis. "Ko je oče dosegal vrhunske rezultate, me še ni bilo. Vendar lahko povem, da danes čutim ponos, občudovanje in predvsem navdih," sporoča večkratni državni prvak v prostem, hrbtnem, delfinovem in mešanem slogu ter dodal, da nikoli ni imel nikakršnih predsodkov: "Nikoli! Oče mi je bil zgolj inspiracija, in to ne zgolj kot plavalec. Predvsem kot psihološko trden človek, ki je več kot odlično usklajeval izobrazbo z družbenim življenjem in športom. Je moj idol," je o svojem očetu dejal Jan Karel.

Jan rad spoznava novosti, Nika kulinariko

Oba imata zaradi plavanja bolj malo prostega časa, vendar ga preživljata različno. "Zaradi študija prav veliko prostega časa ni, tisto, kar pa ga imam, pa izkoristim za spoznavanje novih ljudi, poslušanje glasbe, odkrivanje novih stvari, ki bi me veselile," je dejal Jan Karel, sestra pa je povedala: "Glede na to, da je plavanje zelo zahteven šport, je bilo ob šoli bolj ali manj malo časa za kakršne koli druge aktivnosti. Junija lani sem zaključila gimnazijo v Kranju, tako da letos samo treniram in imam posledično več časa za druge aktivnosti ob plavanju, recimo hodim na 'izlete' s prijateljicami, zelo rada kuham, pečem, ustvarjam," je še dejala Nika Karlina.

Darjan Petrič: Bil bi vesel, če se ne bi ukvarjala s plavanjem

Darjan Petrič je ob Petru Mankoču in doslej edini olimpijski dobitnici odličja največje ime v slovenskem plavanju. Nastopil je na treh olimpijskih igrah leta 1980, 1984 in 1988, kjer je leta 1984 kot najboljšo uvrstitev dosegel šesto mesto na 400 m prosto. V svoji plavalni karieri je bil kar 21-krat prvak nekdanje Jugoslavije. Osvojil pa je dve bronasti medalji na evropskem in eno na svetovnem prvenstvu (med letoma 1981 in -83). Je tudi dobitnik Bloudkove nagrade (1982). Diplomiral je na fakulteti za organizacijske vede, vmes pa se je na poklicni poti preizkusil v različnih vlogah, med drugim je leta 2010 kandidiral celo za župana mesta Kranj.

Kako gledate na to, da sta se otroka podala v plavanje? Predvsem sem vesel, da se ukvarjata s športom, bil pa bi vesel, če se ne bi ukvarjala prav s plavanjem. Kot kažeta, v športu uživata in vidita to kot priložnost za zdrav način odraščanja.

Imate veliko izkušenj, na kakšen način jima pomagate v plavanju? S spodbudami, analizami nastopov in treningov ter nasveti, katerih mojih napak naj ne ponovita. Seveda pa šport tudi stane.

Kako gledate na karieri vaših otrok? Vesel sem, da v športu uresničujeta svoje cilje, sta pa tudi že dosegla lepe uspehe, se udeleževala največjih tekmovanj. Zelo sem zadovoljen.

Kateri je bolj zagnan v tem športu? Trenutno Jan, pred tem Nika.

Nekoč ste bili predsednik PZS, kako zdaj gledate na stvari v slovenskem plavanju? Zaskrbljeno. Niso problem le finance. V mlade, kadete in mladince premalo vlagamo, pa še te trenerji mnogo prezgodaj usmerjajo v šprint.