Nogomet? Ne, hvala. Manekeni in simulanti jih ne zanimajo.

Ragbi v nekaterih državah na svetu uživa status športne religije in je veliko več od navadne tekme, na sončni strani Alp pa je nekoliko drugače. Že tradicionalno je potisnjen v kot, saj živi v medijski senci nekaterih moštvenih športov, kjer prednjači okrogla žoga.

To pa še ne pomeni, da bi lahko ragbi v Sloveniji zamrl. Pozorno skrbi za podmladek. V tem trenutku se z njim v Sloveniji ukvarja okrog sto mladoletnikov. Trenirati začenjajo pri osmih letih, z različnimi starostnimi kategorijami pa imajo opravka vse do vstopa v polnoletnost, ko dozorijo in potrkajo na vrata članske ekipe.

Ni veliko športov, ki bi bili po finančni plati v Sloveniji tako prijazni do družinskih denarnic in nevsiljivi, hkrati pa bi se lahko pohvalili s tem, da zanimanje med mladimi ves čas narašča. Ragbi spada v omenjeno skupino.

Bratje Skofič porušili marsikatero medijsko oviro

Prepoznavnost in ozaveščenost o plemenitostih športa, ki ima korenine na Otoku, še nista na ravni, ki bi si jo zaljubljenci v to igro z bogato zgodovino želeli, a se stanje počasi in vztrajno izboljšuje.

Razlogov je kar nekaj. Obrestuje se dobro delo v vseh štirih klubih, ki jih premore majhna država. Vpis najmlajših na treninge se je povečal tudi zaradi zadnjih uspehov slovenske reprezentance, povezanih s prihodom petih bratov Skofič, ki so porušili marsikatero medijsko oviro. O ragbiju se je začelo na glas govoriti tudi tam, kjer so o njem prej molčali.

Zgodba o junaških angleških bratih s slovenskim srcem je pred dnevi krasila celo naslovnico francoskega časnika Le Mond, ogrela pa tudi marsikaterega mladega Slovenca, da se je preizkusil v športu z ovalno žogo, ki je ni lahko nadzorovati.

Bo kdaj v Sloveniji zaživel ''ragbijski križ?''

V Sloveniji se delu z mladimi v ragbiju posvečajo štirje klubi. Mladinski selekciji RK Ljubljana in RAK Olimpija nastopata v različnih tekmovanjih, RK Maribor in RK Novo mesto pa pospešeno iščeta dodatne kandidate, saj se želita vključiti v tekmovanja. Načrti Ragbi zveze Slovenije so ambiciozni, saj želi v prihodnje vzpostaviti "ragbijski križ" v Sloveniji, ki bi pokrival tudi gorenjsko in primorsko regijo.

Kakšni so pogoji za trening in kaj delajo na njih?

RK Ljubljana (Gunclje - Šentvid) in RAK Olimpija (Štepanjsko naselje) imata v slovenski prestolnici svoje igrišče in klubske prostore, kjer je voljo vse za trening. V Mariboru in Novemu mestu je drugače, saj ekipi najemata igrišča, a je prednost ragbija v tem, da je za izvedbo treninga potrebna le ravna travnata površina, tako da igralci niso izbirčni. To velja tudi za mlajše kategorije.

Kdaj je dobro začeti in kaj se otroci naučijo?

Otroci v Sloveniji v svet ragbija vstopajo od osmega leta, odvisno od želje posameznika. Do desetega leta se posvečajo tehniki in brezkontaktni igri, pozneje pa so pravila prilagojena posameznim starostnim kategorijam.

"Veliko otrok pride k ragbiju tudi med obiskovanjem srednje šole, ko že spoznajo večino športov, a se na koncu odločijo za ragbi," je povedal Peter Kavčič, dolgoletni kapetan slovenske ragbijske reprezentance in RK Ljubljana, ki dosega največje klubske uspehe z mladimi. RK Ljubljana je v članski konkurenci večkratni državni prvak, postal je tudi že srednjeevropski prvak, osvojil pa tudi razširjeno avstrijsko ligo, tako da ne preseneča, da ima največ mladinskih in članskih reprezentantov.

Vse se dogaja v okviru strogih pravil

Igralci ragbija so že navajeni opazk, da gre za šport grobijanov in nevarnih poškodb. Prizadevajo si, da bi z večjo prepoznavnostjo športa izkoreninili prepričanje nevednežev, ki se ne spoznajo na ragbi in nevede izkrivljajo resnico.

"Vsak, ki malce bolje pozna ragbi, ve, da je ragbi sicer kontaktna igra, kjer pa se vse dogaja v okviru strogih pravil, ki jih igralci upoštevajo in spoštujejo. Zadnje raziskave so pokazale, da je več poškodb pri košarki, hokeju, rokometu in celo nogometu kot pa pri ragbiju. V mladinskih selekcijah je veliko poudarka prav na varnosti in seznanjanju otrok ter njihovih staršev s samo specifiko športa," je pojasnil Kavčič. Dodal je, da so poškodbe sestavni del športa, a jih lahko s pravilnim in rednim treningom precej omejijo.

V ragbiju nihče ne ugovarja sodniku

Posebnost ragbija je v tem, da gre za izrazito ekipno igro, kjer se morajo posamezniki podrediti celotni ekipi. Velik poudarek je na disciplini ter spoštovanju soigralcev, tekmeca in sodnika.

"V ragbiju ne boste videli, da nekdo ugovarja sodniku glede njegove odločitve. Sodnika se v ragbiju nagovarja z gospodom. Prav to je prednost ragbija pred preostalimi športi, saj se otroci na treningih učijo delovanja v ekipi in medsebojnega spoštovanja ter krepijo ekipni duh," je poudaril dolgoletni reprezentant Kavčič. Dodal je, da na tekmah vlada družinsko vzdušje, na tribunah pa ni zaznati niti najmanjšega pojava huliganstva.

Močna prijateljska vez med otroci

Mladi igralci ragbija se hitro naučijo ekipnega dela in pripadnosti, ki se običajno kaže tudi zunaj treningov, saj med otroci nastane močna prijateljska vez in sodelujejo med seboj tudi v življenju. Ragbi je posrečeno sredstvo za krepitev samozavesti, dobra fizična pripravljenost pa na igrišču vedno poskrbi, da so otroci iz tekme v tekmo pogumnejši.

V najmlajših kategorijah sta v ospredju predvsem spretnost z žogo in motorika. Vzdržljivost in moč prideta z leti, ko tudi treningi postanejo napornejši. Otroci imajo tako radi ragbi, da za kondicijsko pripravo skrbijo tudi zunaj rednih treningov, kjer večji poudarek namenjajo tehniki.

Kje potekajo treningi?

Treningi med sezono potekajo na zunanjem igrišču. Posvečeni so učenju tehnike, taktike in fizične priprave. Pozimi, ko ni sezone, treninge običajno izvajajo v telovadnici, kjer je malce več časa namenjenega tudi fizični pripravi igralcev. V selekcijah do 16 in 18 let izvajajo tudi trening z utežmi, na trening pa ne pozabljajo niti med ostro zimo, ko včasih trenirajo kar na snegu.

Treningom se lahko po zagotovilih vodstev klubov pridruži prav vsak. V ragbiju lahko vsak najde svoj položaj, saj glede na igralne položaje potrebujejo tako visoke in močne kot tudi majhne in hitre igralce. Predznanje ni potrebno, za seznanjanje s športom pa poskrbijo trenerji. Za sprostitev se na treningih včasih ukvarjajo tudi z drugimi športi, izvajajo zlasti osnovne vaje iz atletike, gimnastike in juda. Koristne so za razvoj otrok in pripomorejo k njihovi varnosti.

Ragbi velja za poceni šport

Finančen položaj slovenskih ragbijskih klubov ni bleščeč. Klubi nenehno iščejo sponzorje, da z njihovo pomočjo pokrijejo vsaj stroške tekmovanj v tujini. V klubih delajo vsi prostovoljno, zato so vsi prihodki od vadnin namenjeni pokritju stroškov opreme in potovanj na tekme. Mesečna vadnina se giblje okoli 20 evrov. Zajema tri treninge tedensko in spada med najnižje vadnine v ekipnih športih v Sloveniji.

Glede opreme staršem ni treba veliko skrbeti, ni jim treba niti globlje seči v denarnico. Ragbi načeloma velja za poceni šport. Otrok poleg hlačk in majice potrebuje le še nogometne čevlje. Klubi prek sponzorjev poskrbijo, da so ekipe v mlajših kategorijah enotno oblečene, priskrbijo pa tudi opremo za trening (žoge, blazine …) in tekme (dresi).

Oče in sin združila moči za Slovenijo

Ragbisti so zadovoljni s trenutnimi razmerami, se pa vseeno zavedajo, da za še večje dosežke manjka večja baza igralcev in več finančnih sredstev, s katerimi bi lahko k sodelovanju privabili profesionalne trenerje in najmlajšim omogočili več tekem tako doma kot tudi v tujini.

Med mladimi, ki trenirajo ragbi, ni velikega osipa. "Pomagajo močne prijateljske vezi in ekipni duh. Drži tudi rek, da si enkrat, ko začneš trenirati ragbi, z njim 'zaznamovan' vse življenje," se je svojih začetnih korakov pri ragbiju spomnil Kavčič, ki je na zadnji reprezentančni tekmi Slovenije na Dunaju občudoval zanimivost. Na isti tekmi sta v ekipi združila moči oče in sin Igor in Gal Okič ter dokazala, da je ragbi šport z bogato družinsko tradicijo.