Mitja Petkovšek: Osovnikar na bradlji

Kot svetovni in evropski prvak bi morali kotirati nadvse visoko. A skorajda v vseh pogovorih se v širokem krogu izogibate vlogi favorita … Na treningih se mučim z vajo. Strah me je, da se ne bi poškodoval, kaj šele da bi razmišljal o medalji. Sem povsem realen. Ne morem računati na vrh. Možnosti so resnično zelo majhne. Tako majhne, da se z njimi ne želim obremenjevati. Potujem v Peking, tam se bom trudil po najboljših močeh, nato pa …

Ob vašem olimpijskem prvencu leta 2000 v Sydneyju ste bili v precej drugačnem položaju. Tedaj ste celo napovedali odličje? Res sem tokrat v povsem drugačnem položaju. No, vseeno pa se ne strinjam s trditvijo, da sem tedaj napovedoval odličje. Res pa je, da sem na vprašanja o ciljih odgovoril, da je to zlata medalja. To je bil resnično moj cilj. Ta cilj je bil tedaj nadvse dosegljiv, saj sem bil v izvrstni formi. Bil sem favorit. Pred igrami v Pekingu pa je razporeditev kart povsem drugačna. Tudi z najtežjo vajo bi v izhodišču za pol točke zaostajal za najboljšimi tekmeci.

Je torej edina pot do kolajne idealna vaja in pa spodrsljaji tekmecev? Tako je. A možnosti so res majhne. Najprej za moj odličen nastop, nato pa še za niz napak azijskih mojstrov bradlje.

Vas moti, ko vam mediji in javnost namenjajo vlogo favorita za medaljo? Vem le, da medalja ni realna. Vseeno pa sanjski scenarij ni povsem nemogoč. Rad bi opozoril, da bo to veljalo tudi za vsa prihodnja svetovna prvenstva.

Verjetno imate v mislih predvsem azijski 'val'? Absolutno. Stvar je preprosta: dva Kitajca, dva Japonca in dva Korejca. Za ostala mesta v finalu pa se bomo 'udarili' vsi ostali. V Pekingu bom še zadnjič tvegal in poizkusil z mojo najtežjo vajo. Po olimpijskih igrah je ne bom več izvajal. Zame je pretežka, zato se je bojim. Ne čutim potrebe, da bi se na stara leta mučil in "ubijal" s takšnimi vajami.

Beseda ali dve o vaji … Gre za vajo, ki sem jo prikazal le na svetovnem prvenstvu 2007. Verjemite mi, da je to izvedba, ki je zame skorajda prezahtevna. Po drugi strani pa Kitajci na treningih kot za šalo nizajo za tri ali štiri desetinke težje vaje.

Ustvarja se občutek, da se postavljate v vlogo Matica Osovnikarja na bradlji. Škofjeloški atlet je nemočen proti najboljšim temnopoltim šprinterjem, za vas pa so nedosegljivi azijski telovadci? Res je. Primerjava je vmesna.

Vas olimpijski vrvež ovira pri zaključnih pripravah? Niti ne. Jasno, če se ne bi pogovarjal z novinarji in opravljal dolžnosti do pokroviteljev, bi treniral ali pa počival. A vse skupaj me ne moti. Ne gre za napor. Hkrati pa me veseli, da sem v dobrih odnosih z novinarji.

Zdravstveno stanje? Odlično! Brez težav.