Miha Žvižej: Slovan se končno vrača

Celjan je z rokometom začel kje drugje kot v rodnem mestu, od tam pa pred dvema letoma odšel v slovensko prestolnico kot posojen igralec. V tem času je pod budnim očesom Borisa Deniča izjemno napredoval ter postal eden ključnih mož prebujenega Slovana. V tej sezoni je v 25 tekmah zabil 99 golov ter skupaj s soigralci večkrat vzel skalp favoriziranim ekipam. Nazadnje je prizadejal boleč poraz Cimosu Kopru ter matičnemu klubu. Pravi, da se je finančna kriza dotaknila tudi slovanovcev, a se s tem ta čas igralci ne ubadajo. Pomembna je le njihova igra ter ohranitev odličnega četrtega mesta na lestvici MIK 1. lige. Njegova največja želja pa je, da bi nekoč skupaj v klubu zaigral z bratom Luko, ki trenutno brani barve Picka Szegeda.

Končnico državnega prvenstva ste v Slovanu začeli sanjsko, na Kodeljevem ste vzeli skalp dvema favoritoma za državni naslov. Očitno ste postali strah in trepet velikanov … Naša prednost je prav gotovo to, da smo neobremenjeni. Izpolnili smo svoj cilj ter se uvrstili v končnico za prvaka. Pred vsakim velikim tekmecem se maksimalno motiviramo, vemo, da nimamo ničesar izgubiti. Vsako priložnost zagrabimo z odprtimi rokami. To se očitno obrestuje.

Tovrstne zmage za vas bržkone štejejo dvojno? Zagotovo. Osebno zadovoljstvo je absolutno večje, če premagaš Koper kot pa katero izmed ekip s slabšo pozicijo na lestvici. Res pa je, da gledajoč točke, več štejejo zmage proti nižjim ekipam, saj si v neposrednem boju za prvo šesterico. Ker smo to dosegli, poskušamo dodati le še smetano na vrhu torte.

Zanimivo, da Slovan, ki ima več kot petkrat nižji proračun kot denimo Celje, Koper ali Velenje, na strani katerih bi morala biti kakovost, premaga takšne 'mojstre'. Kje tiči vzrok? Mislim, da so tu odločilni mladost, zagnanost, trdo delo ter želja igrati. Za nas so tovrstne tekme motivacijsko izjemno visoke, želja po zmagah je neverjetna. Ni popuščanja, borbenost je eden zaščitnih znakov Slovana. Verjetno so nas na začetku kakovostnejše ekipe malo podcenjevale, to smo izkoriščali. Mislim, da smo na dobri poti.

Res je. Četrto mesto na lestvici prve slovenske lige ni kar tako … Pa vendarle je do konca prvenstva še osem krogov … Da bi le zdržali. To je naš novi cilj, da ohranimo to mesto in ne končamo ravno na repu prve šesterice. Prepričan sem, da je to popolnoma realno pričakovati, a le če bomo optimalno izkoristili svoje sposobnosti.

Dvorana na Kodeljevem je začela veljati za neosvojljivo trdnjavo. Točke v njej niste oddali že od 25. decembra 2008, ko ste izgubili z Gorenjem … Zelo sem vesel, da se vračamo. Pred leti je imel Slovan težavo, ker nikakor ni mogel dobiti tekme na domačem terenu. Končno se je to obrnilo. Doma smo res močni, kar nas zelo veseli, saj smo rokomet vrnili na višjo raven. Do konca si želimo prav to, da ostanemo nepremagani na Kodeljevem. Tudi zaradi navijačev in gledalcev, ki so se vrnili.

Pred nami je rokometni konec tedna v Kopru ter sklepni del pokala Slovenije, pa zaključni boji v državnem prvenstvu. Komu napovedujete največ možnosti za osvojitev lovorik? Zelo težko rečem. Trojica, ki kraljuje na vrhu, je nepredvidljiva. Zagotovo imata največ možnosti Koper in Gorenje, a tudi Celja sam ne bi kar tako odpisal. V prvenstvu sem prepričan, da bodo odločale tekme z nami, Preventom in Trimom. Kdor se bo tu opekel, se bo lahko poslovil od naslova prvaka.

Od leta 2006, ko ste prišli na Slovana, ste naredili izjemen napredek. Postajate izvrsten pivot tako v klubu kot članski reprezentanci. Komu pripisujete največ zaslug za igralni napredek? Na Slovana sem prišel kot neizdelan igralec iz mladinske ekipe, potem sem dobil priložnost za igranje. Dobro sem se razvijal, prišel do mladinske slovenske reprezentance, sledilo je vabilo med člane. Vse skupaj mi je dalo nov zagon ter samozavest. Veliko se imam zahvaliti Borisu Deniču, ki je verjel vame, videl, kar drugi niso. Za to sem mu zelo hvaležen.

Se tudi v prihodnjih letih vidite na Slovanu? Imeli ste že kar nekaj ponudb tako slovenskih kot tujih klubov … Glede na to, kako je klub v razvoju, zakaj pa ne. Na Slovanu mi je zaenkrat super. Prišli so še rezultati. Nimam razloga, da bi odšel. Še vedno imam nekaj ponudb, a bomo videli.

Na čigave nasvete se pri svojih rosnih 22 letih najbolj zanašate? Nedvomno je to moj brat Luka, ki mi vedno stoji ob strani. Kadarkoli ga lahko pokličem, prosim za nasvet, tako glede rokometa kot ostalih življenjskih stvari. Poleg brata pa tudi na trenerja Borisa Deniča, ki je moj pravi rokometni prijatelj.

Se kdaj s sedem let starejšim bratom Luko pogovarjata, da bi skupaj zaigrala v katerem izmed klubov? Ta tema je vedno na pladnju. Želiva si, da bi skupaj igrala v klubu. Že, ko vidiva, kako je, ko skupaj igrava v reprezentanci, je to fenomenalno. Skrita želja, za katero upam, da se prej ali slej uresniči.

Vem, da se v prostem času veliko ukvarjate z glasbo. Raperstvo je vaš hobi … Vsak prosti trenutek grem v studio. Gre za sprostitev in zabavo. Plošča naj bi bila posneta nekje do avgusta oziroma poletja. Upam, da nam končno uspe, saj se že dolgo časa pripravljamo na to. Pa saj veste, čas je vedno največji sovražnik.