Matej Mavrič: Po darilo za sina

Tridesetletni branilec z drugoligaškimi nemškimi in prvoligaškimi norveškimi izkušnjami, ki je bil pred leti del zlatega obdobja novogoriškega nogometa, je do priložnosti prišel po poškodbi stebra slovenske obrambe Boštjana Cesarja na sobotni prijateljski tekmi proti Angliji v Londonu.

Na Wembleyju je vstopil v prvem polčasu in zelo solidno opravil svoje delo. Po tekmi ga je pohvalil tudi selektor, ki ga je v zadnjem času sicer pogostokrat spregledal. A Matej Mavrič, ki je visok in tudi nevaren v nasprotnikovem kazenskem prostoru, se je vselej rad odzval njegovemu vabilu. Ker je to zanj čast. Izkušenj mu ne manjka. Doslej je v reprezentanci odigral 31 tekem in zabil tudi en gol. Debitiral je v prvi tekmi obdobja po Srečku Katancu, ob zgodovinski zmagi na prijateljski tekmi v Trstu nad Italijo z 1:0.

Nepričakovano ste priložnost dobili na tekmi proti angleškim zvezdnikom, zdaj vas čaka mesto v začetni enajsterici na pomembni tekmi proti Poljski. Pripravljen sem. Tako kot je bila sobotna, bo tudi sredina tekma taka, kot so vse ostale. Nikoli se preveč ne obremenjujem s pomembnostjo tekem. Skušam se zbrati in se čim bolj osredotočiti na svoje delo. Res je, da je nekaj treme, a je ta pozitivna. Želim si odigrati čim bolje. Vedno tako delam in tudi tokrat bom. Odigral sem že čez 30 tekem v dresu Slovenije, zato nekaj izkušenj imam. Strahu ni, pa čeprav je res, da je to morda celo najpomembnejša tekma te generacije doslej.

Se vam zdi, da bi morali v preteklosti pri zdajšnjem selektorju dobivati več priložnosti. Da vskočite le takrat, ko je nuja in vas potrebujejo? Ne. Ne mislim, da je tako. Selektor se pač odloči, kot se. Vsi, ki smo tukaj, tvorimo ekipo. Vedno sem na voljo, da naredim, kar se od mene želi. Zadovoljen sem s svojo vlogo. Nikoli nisem podvomil o tem, ali bi sprejel selektorjev klic. Tudi, ko ne dobim priložnosti, mi ni žal, da sem se odzval selektorjevemu vabilu. V čast mi je igrati za slovensko državo. To, da bi zavrnil klic iz izbrane vrste, se nikoli ne bo zgodilo. Ne glede na vse. Dokler bom zdrav in bom imel možnost, da sem zraven, bom vedno igral. Zdaj sem dobil priložnost zaradi poškodbe Cesarja, a se tega ne veselim. Boštjan je odličen igralec z veliko izkušnjami in želim mu čim prejšnje okrevanje.

Pričakujete, da si boste v primeru ugodnega razpleta na tokratni tekmi izborili mesto v prvi postavi? Reprezentanca so tudi rezervni igralci in ne samo tisti, ki igrajo od prve minute. Vsi smo ekipa. Zato se s tem ne obremenjujem. Najbolj pomembno je, da Slovenija dosega rezultate, ki si jih želi. Če bom igral, bo super, če ne, tudi dobro. Stopiti moramo skupaj, da bomo drugo leto vsi veseli in bomo odpotovali na svetovno prvenstvo v Južno Afriko. Ne glede na to, kdo igra ali ne. Tako bo najbolje za vse.

Čutite, da vas javnost podcenjuje? Selektor je rekel, da sem podcenjen, in to mi je v čast, a se s tem ne obremenjujem. Eni mislijo tako, drugi drugače. Spoštujem mnenje vsakogar. Vsak ima pravico, da se izrazi, kot se želi. Jaz se zavedam svojih kakovosti in vselej dam vse od sebe. Ne igram vsakič enako dobro, a želja je vselej največja možna.

V zadnjem obdobju se zgradilo jedro reprezentance, ki je v povprečju nekaj let mlajše od vas. Vi ste pogostokrat manjkali. Se čutite del te ekipe? Res je, da me v zadnjem obdobju dostikrat ni bilo, a se s fanti v večini poznam že dlje časa. Med nami so razlike v letih, a ni nobenih težav. Smo res dobra družba in počutim se, kot da bi bil ves čas z vsemi. Homogenost ekipe je velika, vzdušje je sproščeno. Vse je nastrojeno pozitivno. V reprezentanci sem že sedem let, a je v njej zdaj najboljše vzdušje doslej. Ni nobenega ljubosumja.

Čaka vas tekma proti Poljski, v kateri so pomembne le tri točke. Dobro vzdušje nam ne pomeni nič, če ne bo rezultata. Prenesti ga moramo na igrišče. Vemo, kaj si želimo doseči. Dvignjenih glav moramo zapustiti igrišče. Od prvega do zadnjega sodnikovega žvižga bo treba biti zbran. Poljaki imajo zelo dobre posameznike, ki so lahko nevarni v vsakem trenutku. Današnja tekma bo veliko težja, kot je bila sobotna. Predvsem s psihičnega vidika. To bo tekma, v kateri bomo morali pokazati vse. Zbranost, napad, agresivnost, tehnično znanje … Vse. Če nam bo uspelo, ni strahu za neuspeh. S Poljaki se ne smemo obremenjevati preveč. Najbolj pomembno je, da mi opravimo svoje delo tako, kot ga znamo. Slovenija je boljša.

Motiva ne manjka. Iz ure v uro je večji. S tem ne bo niti najmanjših težav. Ni jih bilo, ko smo igrali proti veliko slabšim tekmecem, ni jih niti zdaj. Čakamo na začetek tekme in smo pripravljeni na boj. Želja je na vrhuncu. Moramo jo prenesti na tekmo. Včasih se zgodi, da v preveliki želji pregoriš, zato moramo biti pazljivi. A mislim, da smo dovolj izkušeni in smo zreli, zato nam ne bo spodletelo.

Dobro se znajdete tudi v nasprotnikovem kazenskem prostoru. V teh dneh sanjate o golu, ki bi prinesel zmago proti Poljski? Tudi na to sem pomislil. Enkrat sem v reprezentanci že zadel, v klubu pa sem bil med strelci še večkrat, a če bi zadel tokrat, gol pa bi nam prinesel tri točke, bi bil ta gol z naskokom moj najljubši. Zelo bi bilo prijetno, če bi se to zgodilo. Verjamem, da se lahko. Zakaj pa ne. Če se bo res, bo to lepo darilo za sina, ki se mi je rodil pred tremi dnevi. Ravno na dan tekme proti Angležem.