Maja Breznik: Postale smo bolj samozavestne

Po poškodbi Neže Mitruševske je obremenitev še hujša, a pomoč je 26-letna igralka dobila v mladi Alji Jankovič. Skupaj bosta poskušali na najboljši način pretentani prve nasprotnice v kvalifikacijah za Euro 2010 - Nemke. Maja si kruh služi na jugu Norveške, pri Soli, a ne z rokometom, saj je tam redno zaposlena v podjetju, igranje je bolj užitek. Vseeno si je pridobila pozornost selektorjev – že leta nazaj Toneta Tislja, nato lani Primoža Porija, sedaj Ivice Rimanića. Pred začetkom kvalifikacij je optimistična, v skupini, ki jo je Sloveniji nameni žreb, vidi priložnost, da se naša država tudi v ženskem reprezentančnem rokometu znova pojavi na zemljevidu Evrope.

Po lanskoletnih novembrskih kvalifikacijah v Plevlji ste šele drugič v reprezentanci, ko se bori na velikem tekmovanju. S kakšnimi občutki stopate v kvalifikacije za Euro 2010? Mislim, da imamo dobre možnosti. Nemke bodo vsekakor težke nasprotnice tako tukaj v Wetzlarju kot doma, Italijanke in Belorusinje pa bi morali premagati, pod pogojem, da igramo, kot znamo.

Pozno ste prispeli na zbor zaradi obveznosti na Norveškem. Vam to povzroča preglavice? Že drugič se mi je zgodilo, da sem na zbor prišla kot zadnja in sem tako izgubila tri treninge, kar se mi precej pozna. Še posebej zato, ker se punce vseskozi vidijo, pa tudi igrajo skupaj v Sloveniji, jaz pa dolgo časa nisem z njimi, potem pa še ta zamuda ob prihodu. Bom pa poskušala to z borbenostjo nadoknadili, pa bo.

Zdi se, da je hrvaški strokovnjak na slovenski klopi Ivica Rimanić prinesel osvežitev … Zdi se mi, da smo po njegovem prihodu začele bolj samozavestno razmišljati, da smo tudi mi sposobne kaj narediti … Ne da smo le majhna Slovenija, ki je zgolj številka. Ponavadi nam je le malo zmanjkalo pri trmi in odločnosti. Upam, da bo sedaj nekoliko drugače.

Tretja najstarejša ste v reprezentanci, a z malo izkušnjami v dresu s slovenskim grbom (11 nastopov za članice). Se vam zdi, da sodite po igralskih izkušnjah med tiste bolj ali manj izkušene? Glede na reprezentančno prisotnost sem neizkušena, saj nisem bila velikokrat zraven. Če pa pogledam z igralskega in klubskega stališča, pa nekaj izkušenj vendarle imam. Nekaj mi jih je prinesla tudi tujina.

Že nekaj časa ste na Norveškem. Je res tam tako velik izziv? Tukaj mi je res super, na Norveškem sem že tretjo sezono in po moje bom tukaj kar ostala še dolgo časa. Vse skupaj je zelo sproščeno, pristop do življenja mi je veliko bolj ljub kot v Sloveniji. Lahko rečem, športno sproščeno. Kar se igre tiče, je enkratno. Veliko lažje je igrati na Norveškem, saj vse igralke veliko tečejo, vse vedo, kaj morajo delati, ni stresa. Gre za užitek in zabavo. Res se igramo z rokometom.

HK Sola sicer ni med najbolj uspešnimi tamkajšnjimi klubi … Gre za drugoligaša. Dve leti zapored nam je zmanjkala ena točka za prvo ligo v kvalifikacijah. A letos mislim, da nam bo uspelo. Kot ekipa smo dozoreli, dobili smo dobro vratarko, kar nam je lani manjkalo. Vsi strokovnjaki nam napovedujejo uvrstitev v prvo ligo. Tudi sedanji selektor norveške reprezentance Thorir Hergeirson, ki je po Marit Breivik prevzel norveško reprezentanco, prej pa bil mentor v našem klubu, pravi, da imamo letos res možnosti. Mislim, da se nas nasprotniki kar bojijo.

Je podobno kot v Sloveniji in drugod v tem delu Evrope udarila recesija? Na Norveškem ni profesionalizma, le Larvik in Byasen delujeta na tej ravni. Larvik je sicer imel težave, a se je rešil tik pred zdajci z močnim sponzorjem. Vse, ki igramo rokomet, imamo ob tem še službo ali pa šolo. Tako, da živimo od drugih stvari, ne pa od rokometa. Ta je le za zabavo.

Srednji zunanji morate imeti še posebej razvit čut za žogo, soigralke, nasprotnice … Se v slovenski reprezentanci dobro znajdete? Na Norveškem igram skoraj cele tekme… V Skandinaviji je drugačen sistem igranja, trener nam da popolnoma proste roke. Tukaj pa imamo koncept, ki se ga je treba držati. No, hvala bogu, saj pred tem je bilo vse skupaj preveč statično. Zato pravim, da bi mi trening prišel še kako prav, saj 'na pol uigrana akcija' ni nobena akcija. Tam pa je bolj 'prosto po Prešerno.

Slovenska reprezentanca je ostala brez Neže Mitruševske. Kako se to odraža pri vas? Neža mi kar manjka, saj sva se zelo dobro dopolnjevali. Ko je ona igrala, sem sama spremljala s klopi in lahko videla, kaj še zmoreva narediti, in obratno. Z Aljo (Jankovč, op. p.) zaenkrat še ne sodelujeva toliko, a saj bo. Zato smo tu, da si pomagamo. Kako na prvi tekmi v sredo ob 19.30 proti Nemčiji? S trdo obrambo, hitrim vračanjem in seveda treba bo imeti 'jajca' v napadu.