Kasim Kamenica: Rokomet je moje življenje

Trenerska in selektorska mesta so vselej na prepihu, odstavitve ali zamenjave njihov sestavni del. A večinoma za to obstajajo vzroki in argumenti.

V primeru nekdanjega selektorja moške A reprezentance Kasima Kamenice le-ti niso znani in bržkone nikoli ne bodo. V desetih dneh je 53-letni rokometni strokovnjak postal brezposeln. Nezaupnica v Celju Pivovarni Laško je zanj logična, vse ostalo pa je zavito v tančico skrivnosti. Moža, ki se ponaša s kopico uspehov, med drugim se je zavihtel na vrh Jugoslavije z Zagrebom, do prvega mesta je popeljal Kometal, v svojem žepu ima dva dvojna slovenska naslova – s Prulami in Celjem, naslov svetovnega prvaka iz leta 1987 ter bron z mladinskega SP leta 1989. Vodil je reprezentanco Jugoslavije, Bosne in Slovenije. Večina igralcev, ki je z njim sodelovala, še danes pravi, da gre za trenerja, ki si ga lahko le želiš. Navkljub avtoritarnemu načinu vodenja in balkanskemu duhu, ki ga odraža ob robu igrišča.

Že z distanco gledate na dogodke, ki so se odvijali pred dobrim tednom dni? Nič novega glede na stvari, ki so se dogajale. Z načinom zamenjav v reprezentanci se je le dokazalo, kje je izvor ideje o moji zamenjavi. Moja zamenjava v Celju in nato v reprezentanci sta dobili skupno konotacijo. Razlika je le, da so v RK Celje PL imeli jasen razlog – poraz v Reykjaviku z neslovitim tekmecem. Čeprav je tudi ta lahko diskutabilen. Če se ozremo po Evropi: Flensburg denimo je izgubljal s poljsko ekipo doma, kar je bila velika senzacija, pa niso menjali trenerja. Brez težav so nadaljevali. Podobno v Zagrebu – izgubili točko proti Vardarju, dve proti Kadettnu, pa jim ni padlo na pamet, da bi menjali trenerja. Obe ekipi sta se uvrstili v drugi del lige prvakov. Slovo od reprezentance? Še dandanes nisem izvedel razloga.

Kdo tiči za tem, nikoli ne bo jasno. Je pa zanimivo, da so vam na sestanku v Celju dejali, da vas bodo v reprezentanci pustili pri miru … To me res zelo boli. Ta neiskrenost. Ob mojem odhodu iz Celja mi je predsednik Tone Turnšek zagotovil, da se ne bo vmešaval v reprezentanco. A zaključek kaže na vse prej kot to.

Kako bi ocenili svoje delo v reprezentanci? Ste delali slabo, ali tu tiči vzrok vaše zamenjave? Poglejte, vodil sem dvojne kvalifikacije – proti Avstriji in Makedoniji. Uvrstili smo se tako na svetovno kot evropsko prvenstvo. Če je obstajal razlog za zamenjavo, bi ga morali povedati po SP v Nemčiji. Čudno, takrat sem dobil celo pismo zahvale in pohvale. Vtis bi bil še boljši, če bi v Nemčiji dobili tekmo z Islandijo in se uvrstil v četrtfinale. Vesel sem, da sem v moštvu ustvaril kakovostne odnose, ki so bili v preteklosti zelo problematični. Ustvarile so se profesionalne – delovne navade, kjer se je prej pojavljala težava. Reprezentanca je bila enotna, brez grdih pogledov in težkih besed. Asi, ki igrajo v tujini, so se podredili ekipnemu duhu in načinu dela moštva. Ponosen sem na to, kar sem ustvaril. To je trenutno moja edina ljudska in trenerska zadovoljitev, ki mi veliko pomeni.

Zanimivo, odšli ste le vi, tako v Celju kot v reprezentanci so ostali vsi iz strokovnega štaba … Ja, to je jasno. Problem sem bil le jaz. Na ta način se potrjuje naše dobro delo. Sedaj se bo reprezentanci priključil še kondicijski trener Tomaž Ocvirk, ki sem ga izumil v Celju. Tudi zaradi tega sem zadovoljen, saj sem očitno izbiral dobre sodelavce, mlade, ki lahko veliko koristijo.

Tudi Boris Denič je ostal pomočnik novega selektorja Mira Požuna … Bil je v težki situaciji, saj je zaupal meni. Na nek način sem njegov trenerski oče, a po drugi strani je šlo za poziv državne reprezentance. Hotel je slišati moje mišljenje, ali bi se jezil nanj. Normalno, da sem mu rekel, da mora nadaljevati.

Če se za trenutek obrneva k Celju. Je bilo težko delovati v klubu, ki slovi kot izredno dobro organiziran? Kakšne so bile relacije? O vsem sem se odkrito pogovarjal s predsednikom Turnškom, ki je zame velik gospodar, oče celjskega rokometa. A že ob mojem prihodu sem občutil pritiske in napetosti z nižjih ravni. Trenerski lobi, ki mu ni bilo všeč, da sem prevzel reprezentanco, je deloval tudi na celjski ravni. Velik del se je ukvarjal z mojim 'odstrelom', na čelu s športnim direktorjem, ki so ga na začetku sezone popolnoma odmaknili tudi od mlajših selekcij. Tako mu je ostal čas izključno, da se ukvarja z organiziranimi aktivnostmi proti trenerju. Saj je bila njegova edina možnost, da prevzame ekipo, ko je sezona v teku. Sam pa sem se vselej trudil ustvariti boljše vzdušje v moštvu, za mojo avtoriteto nisem nikoli iskal pomoči na višjih instancah. To sem ustvarjal sam. A Celje, če želi ostati na ravni vrhunskega evropskega kluba, bo moralo urediti relacije na nižji ravni, kjer se dogajajo stvari, ki niso dostojne za ta sloviti klub.

Ko sedaj gledate nazaj, vam je kdaj žal, da ste prevzeli celjski stolček? Nikakor. Ponosen sem na to, da sem deloval v tako izjemnem klubu. Imel sem drugačne načrte, višje ambicije, zato mi je zelo žal, da se je tako končalo.

Pa nazaj k reprezentanci. Kaj se je dogajalo 5. decembra v 11. nadstropju Mercatorjeve stavbe na sestanku s predsednikom RZS Žigo Debeljakom? Ni bilo nikakršne možnosti, da ostanem selektor. Debeljak je samo iskal način, kako prekiniti pogodbo. Predlagal sem, da naredijo klasično zamenjavo, on je želel, da pride do dogovora. Predlagal mi je, da jaz podam odstop. Tega nisem želel. Tako da smo v tej uri le iskali formo, kako bi se razšli. Nič drugega. A jasno je bilo, da sem bil odstavljen že kar nekaj časa pred tem sestankom.

Se boste po vsem tem še lahko kdaj vrnili na slovensko rokometno sceno? Seveda si želim. Rokomet je moje življenje. Odločil sem se, da živim v Sloveniji, zato bi rad še kdaj deloval v kakšnem klubu v državi. Z dvema kluboma že imam dve dvojni kroni, zato sem še dodatno motiviran dobiti službo v ambicioznem klubu, da osvojim še tretjo dvojno krono. To je moj športni motiv. Kaj Kasim Kamenica počne v času, ko je ostal brez trenerske službe, priprav, treningov in tekem? Priznati moram, da imam problem. Kar naenkrat imam ogromno časa, prej ga nisem imel nič. Rad delam, zato mi v tem trenutku prav delo na treningih najbolj manjka. Kar ne morem si zamisliti, da bi dolgo čakal na kakšno ponudbo za nov angažma.

Za koga boste navijali na januarskem evropskem prvenstvu na Norveškem? V vsakem primeru za Slovenijo.