Južna Afrika, nogomet in Slovenija!

In prvo nogometno svetovno prvenstvo na ''črni'' celini je še kako pomembna in konec koncev tudi izjemna, pa ne le športna priložnost. Pa ne zgolj za gostiteljico Južno Afriko in seveda njeno nogometno moštvo, ki ga domačini ljubkovalno imenujejo Bafana, Bafana, kar v prevodu iz jezikov ljudstev Zulu, Xhosa in Sotho (ki so si podobni in spadajo v skupno skupino bantujske jezikovne veje Nguni) pomeni "Fantje, fantje", ampak tudi za Kekove nogometne izbrance in ne nazadnje tudi za majhno Slovenijo in njeno gospodarstvo. Tako v gospodarskih krogih kot tudi v krogih ekonomistov ocenjujejo, da je nogometni vrh v Južni Afriki tudi velika priložnost za slovensko gospodarstvo in za to tudi možnost za večjo prepoznavnost Slovenije v tem delu sveta. Roko na srce, blagovna menjava med državama v zadnjih letih resda »minimalno« narašča, vendar je še vedno izjemno skromna, skoraj zanemarljiva. Če je bila v letu 1996 menjava med državama ''težka'' nekaj več kot 8 milijonov evrov, je bila lani že skoraj 45 milijonov. Slovenija je v JAR izvozila za skoraj 22 milijonov evrov, uvozila pa za malenkost več. Slovenija v Južno Afriko v glavnem izvaža farmacevtske izdelke in gospodinjske aparate, uvaža pa glavnem surovine, polizdelke in premog. Naša država izvozi 65 odstotkov proizvodnje, glavnina le te, več kot 80 odstotkov, odpade na Evropo, preostali del prodaje pa je prej kot ne omejena na redke posamične in osamljene akcije. Možnosti za nove trge pa so, treba jih bo torej bolj izkoristiti, pa ne zgolj z besedami, ampak z dejanji, kar se zavedajo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije.

"Na gospodarski zbornici smo pred mesecem dni gostili več kot 10-člansko gospodarsko delegacijo iz Južne Afrike in v pogovorih, ob strani slovensko-južnoafriškega gospodarskega vrha, smo ugotavljali, da bi bilo dobro, da bi se Slovenija uvrstila na svetovno nogometno prvenstvo 2010. Južna Afrika se je namreč organizacije prvenstva lotila izjemno profesionalno in 'velikopotezno'. In zato smo na GZS takoj pomislili, kako bi lahko slovensko gospodarstvo izkoristilo za veliki športni dogodek," pravi prvi mož centra za konkurenčnost Aleš Cantarutti.

Vsekakor je sam dogodek in uvrstitev naše nogometne vrste nanj izjemna priložnost za novo prepoznavnost Slovenije v tem delu sveta … "Točno to, govorimo o blagovni znamki Slovenija, Made in Slovenija, govorimo o prepoznavnosti naših ključnih izvoznih podjetij, ne nazadnje govorimo o kakovosti, ki jo ponujamo na tej strani Alp. In če to seveda povežemo z nogometom, je to zmagovalna kombinacija."

Precej podobno o tem razmišlja tudi prof. dr. Maks Tajnikar z ljubljanske Ekonomske fakultete. Za enega najuglednejših imen slovenske ekonomije je šport najboljši promotor za neko državo kot celoto, saj s promoviranjem države promovira tudi samo gospodarstvo. "Na nek način se s športno promocijo ustvarja podlaga za uveljavitev gospodarstva. Šport je torej po mojem mnenju najlepši način za uveljavitev, da se ime neke države lahko uveljavi v svetu. Takoj ko je ime prepoznavno v svetu, pa je gospodarstvu in gospodarstvenikom lažje. Svetovno nogometno prvenstvo je vsekakor velika možnost in priložnost za celotno slovensko gospodarstvo. Ob tem pa je le treba priznati, da v preteklosti takih promocijskih športnih dogodkov nismo oziroma nismo znali izkoristiti. Doslej smo bili žal vse preveč nespretni, da bi športne dogodke znali uporabiti tudi v gospodarske namene. Ko namreč športniki ''utrejo'' pot, potem bi jim morali slediti gospodarstveniki. Dokaz, da tega podjetja ne delajo ali odločno premalo, je dejstvo, da vse prevečkrat opustimo takšne možnosti oziroma priložnosti. Še dodaten dokaz pa je primer nesrečnega Primoža Kozmusa, ki ga slovensko gospodarstvo ni prepoznalo kot »promotorja« slovenske države in zato ni izrabilo njegovega imena za prodor na tuje trge. Vsekakor pa nogometno prvenstvo v Južni Afriki ponuja obilo poslovnih priložnosti našim podjetjem. Kako pa jih bodo izkoristila, pa je drugo vprašanje."

Aleš Cantarutti se strinja, da je zdajšnja blagovna menjava med Slovenijo in Južno Afriko zelo skromna. "Južna Afrika je ta hip za Slovenijo zanemarljiv trg. Gre za okoli 22 milijonov evrov izvoza in malenkost več uvoza, skupaj torej okoli 44 milijonov evrov blagovne menjave med državama v lanskem letu. Letos je podoben trend, celo nekaj manj. Priložnost za 'gospodarski' preboj je, česar se na gospodarski zbornici dobro zavedamo, prav zato so se, kot že rečeno, v Ljubljani nedavno mudili eminentni južnoafriški gospodarstveniki in tudi zato bo Južno Afriko predvidoma oktobra 2010 obiskala močna slovenska gospodarska delegacija. Obiskali bomo tri največje industrijske in finančne centre v tej državi. Zato računamo, da se bo prihodnje leto blagovna menjava povečala in da bo Slovenija bolj prepoznavna v tej afriški državi, kar pa je tudi odskočna deska za nastope naših podjetjih v drugih državah 'podekvatorialne' Afrike. Če se bo Slovenija uvrstila na svetovno prvenstvo in bo na njem še uspešna, bo to nedvomno pomagalo pri sklepanju novih poslov v Južni Afriki.''

Cantarutti vidi največje priložnosti oziroma tržne niše za slovensko gospodarstvo v Južni Afriki v farmacevtskih izdelkih, beli tehniki, gospodinjskih aparatih, gumah, avtomobilih … "Prav gotovo je farmacevtska industrija na prvem mestu. Krka in Lek sta že zdaj prisotna, možnosti za povečanje prodaje pa so vedno. Zagotovo je priložnost za slovensko avtomobilsko industrijo, pa za Gorenje z belo tehniko in sploh gospodinjske aparate. V Gorenju bi se lahko bolj pogumno odločili za preboj na afriški trg, možnosti pa imata tudi strojegradnja in slovenska gradbena operativa. Treba se je oprijeti priložnosti, pa četudi so daleč od doma. Seveda ne smemo pozabiti tudi na izdelke informacijsko-telekomunikacijske tehnologije in še marsikaj bi se našlo. Možnosti in priložnosti vsekakor so, Južna Afrika je atraktiven in vsekakor velik trg."

S tem se strinja tudi dr. Tajnikar, ko pravi, da gre praktično za izjemno perspektivno tržišče. "Danes je izjemno težko poslovati na tem trgu, ampak gre za jutrišnji trg. Če spremljate nastope ameriškega predsednika, potem vidite, da se tudi Amerika vse bolj obrača k Afriki. Ob tem ne smemo prezreti, da se Francija in Nemčija vse bolj spogledujeta s tem delom črne celine, kar pomeni, da gospodarsko zanimanje narašča. Močni globalni 'igralci' so skratka spoznali, kako je afriška celina pomembna in gospodarsko zanimiva. Svetovno prvenstvo pa je dodatna poslovna priložnost, tudi za Slovenijo."

Na Aerodromu Ljubljana, kot opozarja njegov predsednik uprave Zmago Skobir, velikih športnih dogodkov ni brez soudeležbe gospodarstva ter gospodarstvenikov. "Omenjeni dogodki so lahko dobra priložnost za nove naložbe in sklepanje gospodarskih poslov. Žal se vse prevečkrat zgodi, da jih naši poslovneži ne izkoristijo dovolj. Predvsem skozi sponzorstva so veliki dogodki lahko tudi dobra trženjska priložnost. Na drugi strani so uspehi naših športnikov neprecenljiva promocija Slovenije v tujini, ki je do nas najverjetneje pripeljala že marsikaterega turista, pa tudi poslovneža."