SiolNET. Sportal Sportal +
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Darjan Petrič: Vzor nam mora biti Avstralija

3

termometer

Eno najuspešnejših slovenskih športnih panog bo odslej vodil legendarni slovenski plavalec, Darjan Petrič, nosilec evropskih in svetovnih odličij, ki ne skriva ambicioznih načrtov.

Po osmih letih predsedovanja Jureta Prosena je sedaj Plavalna zveza Slovenije pod vašim vodstvom. Kako gledate na svojega predhodnika? Dosedanjega predsednika Jureta Prosena, s katerim sem kot član izvršnega odbora sodeloval zadnja dva mandata, izredno cenim in s svojim delom in rezultati slovenskih plavalcev si je zaslužil, da se njegovo ime z velikimi črkami zapiše v zgodovino slovenskega plavanja. Prav tako tudi oba podpredsednika Nestor Mankoč in Jože Rebec, direktor Ciril Globočnik in selektor Vladimir Čermak. Plavalna zveza Slovenije se jim je s posebnim priznanjem na zasedanju skupščine tudi zahvalila za njihov prispevek. Priznanje, izročeno iz rok ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča, pa samo potrjuje, da so bile njihove zasluge in prispevek vidne tudi zunaj plavanja, v širši športni javnosti, nenazadnje tudi v inštitucijah države.

Kako to, da ste se odločili za to funkcijo. Kako bo sedaj z vašim predsedniškim položajem pri plavalnem klubu Merit Triglav Kranj? V svoji kandidaturi sem zapisal, da bom v primeru izvolitve odstopil s funkcije predsednika kluba, ki sem ga vodil od leta 1996. V preteklem mandatu vodstva PZS sem pogosto opozarjal na ločitev nalog in nevarnosti konfliktov interesov nosilcev odgovornih nalog v zvezi. Menim, da mi bo umik s funkcije predsednika kluba omogočil lažje delo kot predsedniku zveze, ne samo zaradi obsega, temveč zaradi zmanjšane nevarnosti konflikta interesov. Do primopredaje z novim predsednikom kluba pa v skladu z zakonom in statutom funkcijo še moram opravljati. Volilna skupščina kluba bo sklicana v najkrajšem času. Realne in operativne izkušnje, tudi v delovanju v okvirih kriznega managementa, ki sem jih pridobil kot predsednik kluba, ki je bil v začetku devetdesetih let na kolenih, danes pa se lahko pohvali z olimpijci in nosilci medalj na evropskih prvenstvih, so dragocene in mi bodo pri delu samo koristile. Sicer pa o vzrokih lahko rečem še, če parafraziram nekdanjega ameriškega predsednika Kennedyja, da se za kandidaturo nisem odločil zato, ker je biti v teh časih predsednik plavalne zveze lahko, temveč zato, ker je to težko.

Kako dolgo nameravate voditi plavalno zvezo? Mislim, da sta dva mandata dovolj, en pa premalo. S sodelavci je tako lažje izvesti cilje, ki smo si jih zadali. Seveda pa bo skupščina Plavalne zveze Slovenije vsako leto ocenjevala našo uspešnost, še najbolj pa mojo, saj sem najodgovornejši. Lahko se zgodi, da bo mandat krajši od predvidenega. Tega se zavedam.

Kakšne cilje ste si zadali v tem obdobju? Cilje sem v predstavljenem programu razdelil v več sklopov. Na prvem mestu izgradnja plavalnega objekta v Ljubljani in sanacija razmer v Trbovljah, Krškem, Celju, Velenju in v Ribnici. Financiranje dejavnosti in programov, ki bo gotovo največji izziv, predvsem v pogojih svetovne gospodarske in finančne krize. Zavedamo se, da se nam vsaj v tem mandatu obetajo težki časi, zato bomo ravno temu sklopu ciljev posvetili največ pozornosti, da bi spremenjeni gospodarski pogoji v poslovnem okolju čim manj vplivali predvsem v delu vrhunskega plavanja. Organiziranost in razširjenost, kjer moramo pokriti sive lise, ki jih imamo na plavalnem zemljevidu Slovenije, to sta predvsem Dolenjska, Notranjska in celotno območje vzhodno od relacije Maribor-Ptuj. Primer uspešnega projekta v Ribnici, ki po desetih letih s svojimi plavalci že osvaja medalje na državnih prvenstvih in v mlajših kategorijah že prispeva tudi reprezentante, nam bo vodilo tudi v omenjenih okoljih. Strokovno delo, kjer bomo spodbujali sinergijske učinke prek reprezentančnih trenerjev z bolj povezanim strokovnim delom na ravni vrhunskega plavanja. Naloga reprezentančnih trenerjev pa bo tudi mentorstvo strokovnim delavcev v okoljih, ki tako pomoč potrebujejo. Enako velja tudi za prej omenjena središča, kjer plavalni šport še ni prisoten oz. organiziran. Rezultati, ki so povezani s tem, kako bomo uspešni v prej omenjenih ciljih, gotovo pa je glavni cilj vsaj zadržati raven vrhunskih ciljev, kot jih beležimo v obdobju do sedaj. Medijska prepoznavnost, ki jo moramo gotovo izboljšati, ta projekt pa moramo izvajati s profesionalci, saj tega znanja nimamo. Menim, da se uspešnost dela ocenjuje širše kot samo po medaljah, seveda pa športna in siceršnja javnost uspešnost ocenjujeta prav po teh, zato bo skrb za te še posebej velika.

Si obetate kakšne spremembe? Večino sprememb je potrdila že skupščina, s predvidenimi postopki moramo zapolniti še mesti selektorja in direktorja, saj sta mandata potekla.

Izbrali ste tudi sodelavce, s katerimi želite sodelovati ... Sestava izvršnega odbora potrjuje, da sem si prizadeval v delo vključiti tako predstavnike nosilnih oz. največjih klubov. Tako sem zagotovil regijsko zastopanost, z nosilci pomembnih nalog v preteklem mandatu sem želel zagotoviti tudi kontinuiteto, še najmanj uspešen sem bil pri enakopravni zastopanosti spolov. Na tem mestu moram poudariti, da sem povabil in pridobil k sodelovanju tudi svoje nasprotnike, kar pa me iskreno veseli, saj je v teh razmerah nujno, da s pomočjo korektne opozicije iščemo rešitve, ki bi bile najširše sprejemljive.

Veliko pozornosti bo v vašem predsednikovanju namenjeno tudi infrastrukturi. Kako kaže z izgradnjo ljubljanskega bazena in v Trbovljah? V tem trenutku še težko rečem, vendar smo se že dogovorili, da se sestanemo tako z ministrom za šolstvo in šport kot tudi z županom Ljubljane Zoranom Jankovićem. Prepričan sem, da si bazen v Ljubljani zasluži posebno obravnavo, tudi na državni ravni, ne samo na ravni mesta. Razmere v Trbovljah pa so že tako kritične, da resno ogrožajo obstoj kluba, ki je v preteklosti pomenil pomembno plavalno središče. Tudi v okviru nekdanje skupne države, zato to zahteva prednostno obravnavo.

Kakšno je poslovanje zveze? Poslovanje zveze kljub zapletom z volilno skupščino ni bilo moteno. Nekaj težav se je res pojavilo, vendar smo jih do sedaj sproti reševali. Podrobno oceno predvsem finančnega poslovanja pa si še nisem ustvaril. To bom naredili po analizi skupaj s podpredsednikoma.

Kaj si od vašega predsedovanja lahko obetajo klubi? V prvi vrsti korektno in enakopravno obravnavo, tesnejše sodelovanje, predvsem pa pomoč pri urejanju odnosov z lokalnimi skupnostmi. Nenazadnje uresničevanje prej omenjenih ciljev zagotavlja podporo tistim klubom, ki pomoč zveze potrebujejo in si jo želijo.

Slovensko plavanje je v zadnjih letih doživelo številne izjemne rezultatske trenutke. Se lahko ta trend nadaljuje? Zagotovo je to ena glavnih nalog, zato ker nas športna in druge javnosti ocenjujejo predvsem po rezultatih. Nenazadnje pa nas k temu sili odgovornost do preteklih, sedanjih in bodočih generacij plavalcev.

Imenovali naj bi tudi selektorja slovenske reprezentance. Kako kaže s tem? Postopek izbora je bil s preklicem skupščine v novembru zaustavljen in prestavljen na obdobje novega mandata. Postopek bo zaradi nove sestave strokovnega sveta verjetno ponovljen, to prepuščam novemu predsedniku strokovnega sveta Gorazdu Podržavniku, ki ima tudi mandat za sestavo novega strokovnega sveta. Hvaležen sem Vladimirju Čermaku, ker je sprejel prošnjo, da do imenovanja novega selektorja opravlja tekoče naloge. S tem smo preprečili blokado strokovnega dela v zvezi, predvsem zaradi velikih tekmovanj v letošnji sezoni.

Slovenija je s Saro Isakovič osvojila tudi prvo plavalno olimpijsko odličje. Jih bo slovensko plavanje deležno še več? Gotovo si bomo vsi za to prizadevali, zavedamo pa se omejitev, ki jih imamo kot država, tu predvsem mislim na statistiko. Takšna velesila, kot sta ZDA in Avstralija, verjetno ne bomo nikoli, čeprav nam mora biti prav Avstralija vzor, saj je po številu prebivalcev le desetkrat večja. Zato je potrebno razširiti plavanje tudi v okolja, kjer še ni prisotno. Ne upam si niti pomisliti, koliko talentov, kot je Sara in ostali naši najboljši plavalci, smo morda izgubili v Novem mestu, Murski Soboti, Postojni, Kočevju … Nenazadnje tudi v Ljubljani, saj mesto nima ustreznih pogojev glede na velikost.

Kako boste še pomagali vrhunskim plavalcem? V slovenskem plavanju smo si enotni, da so pogoji, ki so jih bili deležni plavalci v minuli sezoni, na ravni, ki jo bo težko ponoviti, kaj šele izboljšati. Pri tem mislim na program priprav in tekmovanj. Sicer je še nekaj prostora za izboljšave na področju statusnih zadev, predvsem zaposlovanja, zavarovanj, izobraževanja … Te izboljšave pa niso odvisne samo od pobud in prizadevnosti znotraj plavalnih vrst.

Vrhunec letošnje plavalne sezone bo svetovno prvenstvo v Rimu. Kaj si obetate? Predvsem dobre uvrstitve vseh dosedanjih nosilcev vrhunskega plavanja in dobre nastope generacije, ki bo postopoma prevzemala breme - verjetno že na OI v Londonu. Realno pričakujem vsaj dve medalji, saj so sezone po olimpijskih igrah že tradicionalno zelo zanimive. Predvsem zaradi menjave generacij, ki pa ji pri nas še nismo priča.

Lahko Slovenija po nekaterih optimističnih napovedih celo leta 2010 gosti evropsko prvenstvo? Kot poznam postopke kandidatur za velika tekmovanja v evropski plavalni zvezi LEN, se mi zdi to malo verjetno. Res pa je, da se bom o tem posvetoval z mojim dobrim prijateljem še iz tekmovalnih let, generalnim sekretarjem LEN Laszlom Szakadatijem. Morda le najdemo način, da do tega vseeno pride. Pri tem pa si ne smemo privoščiti, da kandidaturo dobimo, ne bi pa imeli novega bazenskega objekta v Ljubljani. Obstoječi bazeni v Sloveniji namreč ne izpolnjujejo novih kriterijev LEN za največja tekmovanja, kot je evropsko člansko prvenstvo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin