Borut Semler: Ozračje v Domžalah ni bilo pravo

Borut Semler si je grajenje nogometne kariere predstavljal v tujini, kjer je konkurenca neizprosna. Nekaj časa je celo veljal za velik up Bayerna iz Münchna, vendar mu je pot in načrte prekrižala neugodna poškodba.

Bavarsko prestolnico je zamenjal za Varaždin, kjer je še drugič oblekel dres Varteksa, nato pa ga je pot vodila na slovenska igrišča. Pri Domžalah so ga predstavili kot veliko okrepitev, a pričakovanj ni izpolnil. V intervjuju pa nam je zaupal, kaj je bil razlog za nezadovoljstvo in odhod iz Domžal. Zaupanje vanj so pokazali pri Labodu Dravi, kar se jim počasi že obrestuje ...

Proti Nafti ste z drugim letošnjim zadetkom poskrbeli, da je zmaga ostala na Ptuju. Verjetno se v zadnjem obdobju prijetno počutite, saj vam s klubom zaenkrat dobro kaže … Ko zamenjaš okolje in prideš v nov klub, je predvsem za napadalca pomembno, da dosega zadetke, ekipa pa ima dobre rezultate. Tudi prej je ekipa igrala dobro, sedaj pa so se nam 'poklopili' še rezultati, zato sem še toliko bolj vesel, da sem prišel ob pravem času. Na tekmi z Nafto je bil pristop pravi, podobno kot na ostalih tekmah. Začeli smo dobro, imeli nekaj priložnosti, iz katerih nam ni uspelo zadeti, vendar smo ostali zbrani vse do konca tekme, kar se nam je obrestovalo. Kaznovali smo njihovo napako in zmagali. Kdo doseže gol je drugotnega pomena, važno je le, da ekipa zmaguje. Sem se pa svojega zadetka vsekakor razveselil.

Kako so vas sprejeli v najstarejšem slovenskem mestu? Sprejeli so me dobro, tako publika kot vsi ostali. Spet sem doma na Štajerskem, kjer je zame čisto drugače. Sem namreč v svojem okolju. Seveda je doma lažje igrati, imaš svojo publiko, na svojem terenu, na katerega si navajen. Za nami je tako publika kot vodstvo kluba in tudi sponzorji. Med drugim prihajajo tudi novi in z rezultati jim kažemo, da niso zgrešili, ker so izbrali Labod Dravo. Vsakemu, ki bo dal nekaj klubu, ne bo žal, saj smo mlada ekipa in se mu bo povrnilo. O tej ekipi se bo govorilo še nekaj časa. Upam, da bomo ostali mirni in se ne bomo 'dvignili'. Moramo ostati na realnih tleh ter nadaljevati s serijo, ki smo jo začeli.

Kako ste se po prestopu iz Domžal znašli na Ptuju? Zaupanje trenerja je povsem drugačno, kar se pozna pri igri. To so mi tukaj dali. Imam trenerja, ki je poln izkušenj, njegova nogometna pot pa je bila na zelo visoki ravni, tako nam lahko z bogatimi izkušnjami zelo veliko pomaga.

Torej vas je Ljubinko Drulović prepričal? S tem, kar je dosegel v nogometni karieri kot igralec, lahko postane dober trener. Verjamem, da bo o njem izrečenih še zelo veliko lepih besed. Je dober trener in bo še boljši.

Če nekoliko načnemo domžalske rane, bi lahko opisali, zakaj ste se odločili za odhod iz vrst državnih prvakov. Je to bila vaša želja? Seveda je bil odhod iz Domžal moja želja. Ozračje v klubu ni bilo pravo. Začelo se je blatenje v medijih, zato odnosi niso bili pravi. Vendar tega nisem razumel, ekipi sem namreč zelo veliko pomagal tudi v finančnem smislu z artikli že prej, ko še nisem bil v Domžalah. Odhod iz tega kluba je bila edina pot zame. Njihov odnos se kaže v tem, da mi še sedaj niso izplačali premij. Kot državni prvaki nimajo pravega odnosa in če nimaš tega, potem tudi rezultati ne morejo biti dobri, ker enostavno kemija ni prava. To se začne tako, ko igralec odide na pošten način, potem pa mu nočejo izplačati, kar si je zaslužil. Če niso zmožni plačevati mesečnih obrokov, ko so prvaki, kaj bi bilo potem, če bi bili na sredini lestvice ali pri dnu.

Tako pri Slaviši Stojanoviču kot Robertu Pevniku niste dobivali veliko priložnosti. Kaj je bil po vašem mnenju glavni razlog? Niti devetdeset minut nisem dobil priložnosti, potem pa govorijo, da je nisem izkoristil. Ostale, ki sem jih dobival, pa sem igral na drugih igralnih mestih, ne pa kot napadalec. Stojanovič je dokazal, da je pravi trener. Domžale je pripeljal iz druge lige do dvakratnega naslova državnih prvakov. Kar pa se tiče Pevnika, si lahko mislite sami. Ne bom povedal nič, nanj sem že pozabil in si mislim, da ni bil nikoli moj trener. Odnos ni bil korekten in to se že kaže na rezultatih in se bo še bolj pokazalo.

V mesto ob Kamniški Bistrici ste prišli skozi velika vrata. Lahko poveste, da niste izpolnili pričakovanj? To so njihova mnenja. Klub sem zapustil v pol leta, se pravi, da ni bilo vse dobro, kljub temu da sem delal profesionalno. Vsak klub ima svojo politiko in če imajo drugo vizijo, sem se odločil zamenjati klub. Kar je bilo, je bilo.

Nekajkrat so vam pri Domžalah očitali, da ste z mislimi preveč v Bayernu in se ne sprijaznite s tem, da igrate v Sloveniji … Jaz sem imel s triindvajsetimi leti več dosežkov in večji 'rejting' kot trener in tako potem je pri nas, ko govoriš nekaj, ti pravi, da lažeš, vendar govoriš iz izkušenj večjih klubov. Zato sem vesel, da imam sedaj za trenerja Drulovića, ki te stvari razume.

Je bila selitev v Nemčijo dobra poteza? Seveda. Pridobil sem veliko izkušenj in tega ne obžalujem. Bilo je tudi zelo veliko lepih trenutkov. Bil sem dvakrat nemški mladinski prvak, najboljši strelec, z drugo ekipo Bayerna smo se pa uvrstili tudi v četrtfinale pokala. Nato je prišla poškodba in me vrgla s tira, takrat nisem imel veliko sreče. Poškodoval sem si stranske križne vezi, notranjo vez in zunanji meniskus. To je bila najhujša kombinacija. Veliko nogometašev je zaradi podobnih poškodb moralo celo končati kariero. Vendar sem imel na voljo dobre zdravnike, česar na primer v Sloveniji ne bi mogel dobiti. A to so vse izkušnje za nadaljnje življenje, ni pa vedno postlano z rožicami. Deset let igraš nogomet, a sodijo te po tem, kakšen človek si in ne kaj si dosegel v karieri.

Nekaterim vašim vrstnikom (Philipp Lahm, Paolo Guerrero …) je uspel preboj vse do prve ekipe. Tudi vi ste bili po nekaterih informacijah blizu, da bi se preizkusili v najuspešnejšem nemškem klubu … Na mizi sem imel pogodbo. Vendar me je poškodba odvrnila od podpisa. Do podpisa profesionalne pogodbe so me ločili le trije tedni. Če bi se tri tedne kasneje poškodoval, bi mi bilo lažje v življenju. Mislim, da je bila takšna usoda.

Kako bi se razvijala vaša kariera, če se takrat, ko ste bili eden najboljših strelcev drugega moštva, ne bi poškodovali? Če bi podpisal profesionalno pogodbo, bi imel odprta vrata v vse druge klube. Bilo bi mi lažje, kot mi je sedaj. Za sabo sem imel pet let in pol dobrih dosežkov, nemška javnost me je spoznala in mi ne bi bilo težko najti kluba. Ta poškodba me je vrnila nazaj za nekaj let. Mogoče ne bom nogometaš, kot bi lahko bil, vendar sem ostal isti človek.

Zanimiv je tudi primer iz ene izmed tekem državnega prvenstva, ko ste v igro vstopili v drugem polčasu in tik pred koncem tekme bili znova zamenjani … Takšen je bil odnos trenerja. Zamenjal je tistega, ki ga ni hotel imeti, drugega pa si ni upal. Na to se nisem odzval, saj mora biti določen odnos med igralcem in trenerjem. Po vseh reakcijah se nisem odzval in je še naprej prihajalo do konfliktov. Ne vem, kaj je bilo narobe. Mogoče bi to morali vprašati njega. Ni mi bilo razumljivo, da ti na treningu pove, da dobro delaš, potem pa preko medijev govori, da ne igram dobro. Kaplja čez rob pa je bila, ko se je vtikal v moje osebne stvari in to, kakšni so moji mesečni dohodki. Ni pošteno, da se nekdo vtika v moje zadeve.

Očitno je na Ptuju po vaših besedah sedaj precej drugače. Uživate zaupanje Ljubinka Drulovića, vi pa kažete boljše igre … Tu je vzdušje drugačno. Imamo odlične posameznike in izkušenega trenerja, ki ve, kako se odzvati, tudi če rezultat ni dober.

Če se dotaknemo Bayerna. Kakšni so vaši spomini iz Münchna in vsem, kar ste doživeli? Spominov mi nihče ne more izbrisati. Pišem svojo knjigo življenja in sedaj je treba obrniti nove strani. Ne smem se ozirati nazaj, kaj je bilo, ampak se ozirati naprej. Kar sem dosegel doslej, mi nihče ne more odvzeti. Bilo je veliko lepega, vmes pa so bili tudi težki trenutki.

Kako je danes s poškodbo, je prisotnega kaj strahu? Strahu ni, če si dobro pripravljen. Osredotočiti se je treba na naslednje cilje, potem ni nobene prepreke, da bi te odvrnila od ciljev.

Ko ste iz Varteksa prestopili v Domžale, ste dejali, da je bil eden glavnih razlogov selitve v slovensko ligo ta, da ste hoteli biti bolj na očeh selektorja … Seveda, če bi bilo vse, kot sem si zamislil - igre, zaupanje in vse ostalo - potem bi bilo drugače. Sedaj ne razmišljam o reprezentanci, moje misli so zgolj pri klubu, kjer sem dobil svoj mir in ne čutim nobenih pritiskov kluba in javnosti.

Imate še naprej reprezentančne želje? Seveda si vsak želi igrati za izbrano vrsto. V njej sem že igral in več tekem imaš na tej ravni, boljše je. Tako pridobiš več izkušenj, saj igrajo v reprezentancah le najboljši nogometaši vseh držav. To so tekme, ki se igrajo redko. Na to gledam kot na nagrado dobrega dela.

Na vas se je nekaj časa polagalo velike upe, kar se tiče slovenske reprezentance. Morda ob tej evforiji, ki je nastala sedaj, čutite kaj nelagodja? Za vsakega izmed mlajših igralcev sem vesel, da jim je uspel preboj. Konkurenca je vedno večja in vsakemu, ki uspe, lahko privoščimo ter čestitamo. Sam sem šel skozi veliko stvari in vem, da se lahko v nogometu v dveh letih spremeni veliko.

Kako gledate na zadnje uspehe izbrancev Matjaža Keka? Tudi slovensko ligo so dvignili na višjo raven. Naredila se je prava ekipa in tudi vzdušje je dobro. Upam, da bodo rezultati dobri, kajti le to šteje.

Torej obstajajo možnosti, da se Slovenija lahko drugič v zgodovini uvrsti na "mundial"? Če mi obupamo nad tem, kdo bo potem verjel? Ni treba zganjati evforije, mirno in potrpežljivo je treba delati in ne ustvarjati pritiskov na igralce.

Kakšne so vaše ambicije? Vsak hoče vedno višje. Ne smeš si zastaviti eno pot. Potrebno je biti fleksibilen, bolj funkcionalen. Najprej se je treba osredotočiti na svoj klub in ne misliti na druge, saj potem ne moreš dati vsega od sebe. Na vsaki tekmi te lahko kdo spremlja in na tekmah je prisotnih veliko skavtov. Če bomo imeli takšne rezultate, jih bo še več, saj smo mladi in imamo odprto pot v tujino.

Kam lahko v tej sezoni poseže Labod Drava? Vsi govorijo o uspehih in o tem, da so pričakovanja tretje mesto. Takšna pričakovanja po zgolj četrtini prvenstva so nesmiselna. Na vsaki tekmi se trudimo po najboljših močeh, ker smo mladi, bomo tudi padli v formi. Moramo biti dobro pripravljeni in upati na dober rezultat.