Bojan Čotar: Po treningu jih mora boleti glava

Šestinštiridesetletni Bojan Čotar je stari znanec rokometnih igrišč, a le v moškem rokometu (pomočnik Kasima Kamenice v Prulah ter selektorja moške reprezentance Leopolda Jerasa, trener Prul, Preventa in Nove Gorice). Pred njim je silno težavna naloga, saj se bo prvič soočil z žensko druščino na parketu. Kaj ga je premamilo, da je sprejel ponudbo, kakšen bo njegov pristop, na koga še računa v ekipi za prihodnjo sezono - na vsa ta in še kopico drugih vprašanj je moral novinarjem odgovarjati novi prvi strokovni mož kluba, ki se lahko pohvali z dvakratnim evropskim naslovom. Še nikoli doslej kot trener niste izkusili ženskega rokometa. Verjetno vas čaka težavna naloga? Zame je ženski rokomet velika neznanka, a kot vsak športnik in trener si želim izzivov. Zato sem tega tudi sprejel. Morda sprva ne bo lahko, saj nimam pravega občutka glede žensk - rokometašic, a mislim, da bo po prvem mesecu že vse v najlepšem redu. Tudi zato, ker so vse igralke profesionalke. Tako kot moški imajo tudi ženske rade "dolge nosove", a jaz tega ne prenesem. Če si bo zaslužila kritiko, jo bo dobila, potem bo stvar končana. Res pa je, da ne vem, kje je meja. Pri moških to vem.

Ambcije na Galjevci ostajajo, zato bo verjetno pritisk na vas večji, kot ste ga poznali doslej … Ne vem, če bo pritisk večji. V Novi Gorici je bil postavljen dolgoročen plan, ki smo ga vsaj za dve leti prehiteli. V Krimu ni dolgoročnih planov, tu je treba doseči cilj, ki ti ga dajo. Odgovornost je seveda velika.

Krim se je v tej sezoni ponašal z odlično ekipo, pa vendarle ni dosegel rezultata, kakršnega so si želeli v vodstvu. Kje tičijo vzroki za to? Krima nisem posebej intenzivno spremljal, le z obrobja kot zunanji opazovalec, a kot sem dobil občutek, ekipa ni izkoristila svojih telesnih potencialov. Poleg tega se mi zdi, da ni bilo čutiti pravega duha. Zdelo se je, da so se rokometašice na igrišču gledale, katera kateri pomaga in katera bo kaj dobila, namesto da bi igrale. Tega v kolektivnem športu ne more biti. Če bo še katera od 1. avgusta naprej tako razmišljala, naj se pripravi na spremembe.

Dekleta torej čaka trdo delo, morda trpljenje? Brez dvoma ne maram "drila". Želim trdo in kakovostno delo. Na treningu je potrebno uživati in biti nasmejan ter ga tako zaključiti. Pa tudi z glavobolom, ker to pomeni, da si pri treningu razmišljal, kar je nujnost. Kot bi postavil šahovnico in z vsemi silami razmišljal o potezah. Seveda bom skozi čas spoznal, kje so meje, a način dela in treningi se ne bodo bistveno razlikovali od mojih prejšnjih pristopov.

Pri sestavljanju igralskega kadra ni domala nič več manevrskega prostora. Ste zadovoljni z ekipo za prihodnjo sezono? Seveda bi imel raje, da bi me pri Krimu kot trenerja vzeli že lani decembra in bi imel čas za sestavo ekipe in vse, kar sodi zraven. Zdaj je možnosti le še malo. Opravil sem že pogovore s tremi igralkami - Tanjo Oder, Anjo Frešer in Natašo Derepasko - in sem kar zadovoljen z njihovimi odgovori in odzivi. Klub mi je dal na razpolago, da si izberem še eno igralko - to bo najverjetneje leva zunanja igralka. Upam, da me ne čaka prehuda naloga glede na to, da je že zelo pozno in trg ne ponuja več prav veliko. Želim pa si, da imamo takšne igralke, ki so sposobne enakovredno zamenjati nosilke igre.

O čem ste se pogovarjali z zgoraj omenjenimi igralkami? Povedal sem jim, kaj jih čaka in kaj od njih pričakujem. Predvsem sem Derepaskovi povedal, da bo začela z ničle. Z vso ekipo si namreč želim vzpostaviti zaupanje, pa tudi odkritih pogovorov.

Kako je s strokovnim štabom? Zagotovo ostaja Rolando Pušnik, trener vratark. Ostalo pa bi rad spremenil. Opravil sem že pogovore z nekaterimi, ki bi jih želel ob sebi, a o imenih še ne bi rad govori. Ko bom videl, če so sprejeli moja razmišljanja, se bo potrebno usesti še z upravo kluba in doreči finančne podrobnosti.

Finančno se bo verjetno prihod h Krimu poznal? Zaslužek bo malo boljši od Nove Gorice (smeh). Podpisal sem pogodbo za dve leti, seveda pa se vse lahko konča že po prvem letu - glede na rezultate.

Trenerji Krima so po nekem nepisanem pravilu običajno tudi na selektorčkih stolčkih … Ne, me ne zanima. Niti najmanj.