Andrej Jereb: Bistvo dirkanja je v iskanju meje

V zadnjih letih s sovoznikom Miranom Kacinom za zadovoljitev dirkaških apetitov vselej izbere reli z najtežjo podlago, grški Akropolis v okolici Aten. Vendar mu ta dirka ne vrača ljubezni. Tudi tretje leto zapored je 34-letni Primorec izkusil vse mogoče težave na skalnati podlagi, ki so ji avtomobili serijske skupine komaj kos, na koncu pa doživel še odmevno nesrečo.

Kako ste doživeli spektakularno prevračanje? Ste dirkači na kakšen način posebej pripravljeni na takšne dogodke? Kljub temu da nimam izkušenj s podobnimi nesrečami, sem poskušal biti v danem trenutku popolnoma zbran, ni bilo govora o kakšni posebni paniki. Z Miranom sva se po prevračanju prepričala, da je z obema vse v redu, nato pa sva v bistvu morala takoj razmišljati o drugih, bolj pretečih nevarnostih. Treba je bilo opozoriti in zaustaviti naslednje posadke, ki bi lahko z naletom povzročile precej večjo dramo. Sicer pa teh dogodkov ne moreš natrenirati. Kako se odzoveš, je stvar posameznika.

Kolikšna je bila hitrost ob nesreči? Mislim, da v tistem trenutku ni bila pretirano visoka. Nekje okrog 100 kilometrov na uro.

Katera je bila vaša najhujša nesreča v karieri? Za seboj nimam večjih nesreč, sploh nič podobnega temu, kar se je zgodilo tukaj. Že vrsto let nisem razbil dirkalnika. Seveda pa to ne pomeni, da se ne more nikoli nič zgoditi. Vsak meter vsakega relija je lahko nevaren. Upam, da bo ta izkušnja iz Grčije ostala edinstvena.

Dirkalniki so varnostno gledano zelo dovršeni. Skoraj vedno se nesreče končajo brez posledic. Tehnika je v minulih letih izjemno napredovala. Poleg varnostne kletke, ki je najpomembnejša za varnost dirkača in sovoznika, so tu še drugi sistemi, denimo HANS sistem čelade za varovanje glave in vratu. Kljub vsem tem varnostnim ukrepom še vedno pride do situacij, ko so posledice lahko usodne, na srečo pa so ti primeri vedno redkejši.

V reliju dirkači v določenih hitrostnih preizkušnjah postavljate čase, v drugih nadzorujete položaj. Koliko časa se ponavadi vozi na robu in koliko časa z manjšo mero tveganja? Če se boriš za najvišja mesta, se je v kateri koli fazi dirke nemogoče izogniti tveganju. Najboljši vozniki so tisti, ki imajo stalne rezultate, ki vseskozi vozijo na robu tveganja in ne gredo čez ta rob. Bistvo dirkanja pa je ravno v iskanju te meje – meje človeških sposobnosti, sposobnosti dirkalnika in gum, v reliju pa je še dodatna neznanka – razmere in okoliščine na progi, ki se hitro spreminjajo. Včasih enostavno ne znaš oceniti, kako daleč si od točke nevarnosti.