Aljoša Novak: Morali bi imeti več mladih relistov

Aljoša Novak je najboljši slovenski mladi voznik relija. V sezoni 2011 je bil v konkurenci do 21 let premagan le enkrat. Starejši tekmeci se ga vse bolj bojijo. Fant, ki se je pred leti s Kranj Alp Devils preizkusil tudi v ameriškem nogometu, ima za sabo šele dve dirkaški sezoni (lani je odpeljal 10 relijev, predlani tri in še tri reli krose). V 2012 bosta z 12 let starejšim sovoznikom Matejem Čarom korak naprej naredila z dirkalnim avtomobilom Škodo Fabio R2.

Aljoša, kako ste se znašli v dirkanju? Dolgo sem hodil na dirke kot gledalec in sem si vedno želel poizkusiti. Leta 2010 se je ponudila priložnost. Začel sem s paralelnim reli krosom, nato pa z relijem z ekipo IK Sport, kjer sem najel Fiesto.

Kaj ni bilo težko, ko ste začel šele pri 18 letih? Niti ni bilo tako težko. Poizkusil sem in videl, da je nekaj potenciala.

Vaš mentor je Miran Kacin. Kako zgleda to mentorstvo? Skrbi za najem in vzdrževanje dirkalnika oziroma to dela njegova ekipa. Daje mi razno razne nasvete, kako se lotevati dirkanja, katere pnevmatike izbrati. Ko pride na dirki trenutek, ko ne veš točno, kaj bi, se zanesem nanj ali na svojega sovoznika.

Ste med najmlajšimi relisti v Sloveniji. Se mi samo zdi, ali so v Sloveniji v prevladi starejši dirkači? Na žalost je res tako. Morali bi imeti več mladih. Sem kar med najmlajšimi, če ne kar najmlajši.

Kako starejši gledajo na vas? Odvisno. Nekateri z veseljem, nekateri pa ne. A s tem se ne obremenjujem.

V konkurenci do 21 leta ste bili lani le redko premagani. Samo enkrat, ko sem odstopil, pa še to zaradi tehnične težave, a tudi to je del tega športa.

Za svojo najboljšo dirko bi izpostavili ... Top dirka mi je bila "Prealpi Master Show" v Italiji ob koncu lanskega leta, kjer sem osvojil tretjo mesto v razredu M3 med 16 prijavljenimi tekmovalci. Mislil sem, da v Italiji na makadamu ne bo možno priti med šest, sedem, pa sem bil na koncu kar tretji. To štejem za svoj največji uspeh.

Lahko poveste kaj več o svoji ekipi – Krokar. Zanimivo ime. Krokar je podjetje mojega očeta, ki je glavni pokrovitelj ekipe in zato smo prevzeli to ime. Ekipo sestavljamo jaz kot voznik, Matej kot sovoznik. Avto je naš. Mehaniki so iz ekipe IK Sport. Oni vodijo tudi logistiko. Vzdržujejo avtomobil. Na dirkah imam načrtovana dva mehanika. Koordinator bo pa najverjetneje Miran.

Lani ste dirkali s Ford Fiesto, v novi sezoni boste s Škodo Fabio R2. Sta dirkalnika sploh primerljiva? Sta kot dan in noč. Fabia je pravi, čistokrvni dirkalnik. Fiesta je bila delana iz serijskega avtomobila. V Fabii je vse prirejeno z namenom, da je to dirkalnik. Moči je precej več, menjalnik je sekvenčen. Lega je bila že pri Fiesti odlična, tukaj pa je še korak boljša. Avto je uporabniku prijazen.

S cestno Fabio pa torej sploh ni primerjave? Ni primerjave.

Kaj pa primerjava s Fabio S2000, ki bo bržkone najboljši avtomobil v letošnjem državnem prvenstvu? Ima še okoli 22 kilovatov več, gnana pa je na vsa štiri kolesa. R2 ima le na prednji pogon. S2000 ima še boljšo lego, saj je širši avto.

Bo ta vaš čez leto ali dve? R3 bi preskočil. Z S2000 pa mogoče v 2014, 2015.

Zanj bo treba več izkušenj, kajne? Ja, S2000 zdaj še ne bi bil sposoben optimalno peljati.

Občutna razlika je tudi v denarju ... Sezona z desetimi dirkami pride z R2 okoli 40 tisoč evrov. Z S2000 bi prišlo od 200 do 300 tisočakov.

Kako je pri vas s financami? Vemo, da je to glavni izziv slovenskega avtomotošporta. Problematično, tako kot reče vsak. K sreči imam očeta, ki je pripravljen sponzorirati, ki ima nekaj finančnega zaledja. Nekaj dobimo od Škode, pa nekaj je še manjših pokroviteljev. Postopoma je treba graditi. V tem športu sem šele tretje leto. Težko je kar takoj dobiti pokrovitelje. Z malo več prepoznavnosti, ko si ustvariš ime in dobra poznanstva ... Potem pa se da.

Kakšen bo torej vaš proračun za sezono 2012? Za samo sezono načrtujemo 45 tisoč evrov. Avto je bil pa dodaten strošek, a ta bo za dve, tri sezone.

Sedeš v avto in dirkaš. Marsikdo si tako predstavlja dirkanje. A pred tem je še veliko treninga. Dirka je zadnja stvar. Če hočeš biti pravi dirkač, je potrebno veliko treninga. Pred nekaj dnevi smo bili v Avstriji na treningu na ledu s "špičkami". Večkrat sem bil že na Finskem. Za mano je veliko treningov na makadamu. Dober popis proge pa je ključ uspeha na dirki. Treba je dobro sodelovati s sovoznikom. Čeprav gre le za dva, je reli timski šport. S sovoznikom je treba biti dobro povezan, res usklajen.

Preizkusili ste se že na makadamu, asfaltu, snegu ... Katera podlaga vam je največji izziv? Največji izziv mi je asfalt, čeprav imam tam najboljši občutek, saj takšnih dirk vozimo največ. Na makadamu bi bil vsekakor zelo hiter. Led pa je bolj podoben asfaltu. Makadam mi je v Italiji in na Hrvaškem zelo ustrezal. Želja je, da bi peljal več makadamskim relijev.

Na treningu ste bili tudi v Skandinaviji. V kakšni od njihovih reli šol? Ja. Na Finskem smo bili na enem snežnem in na enem makadamskem treningu. Najameš avtomobile, dobiš instruktorja. Prvi dan smo delali na reli kros progi, nato pa dva dni v gozdu na pravi hitrostni preizkušnji. Bil je pravi avtomobil, pnevmatike za makadam, dobri inštruktorji. To je tisto pravo, kar da več izkušenj kot ena dirka. Pokažejo ti pravi pristop.

Je pri nas sploh kakšna prava priložnost za trening? Če realno gledamo, jih nimamo. Edino kar naredi IK Sport pred posameznim relijem, ko zaprejo cesto. To je 30 do 40 testnih kilometrov. Bolje kot nič, a to je premalo. A na ta način ne moremo konkurirati tujim tekmovalcem. To je glavni problem.

Kakšni so načrti in želje za sezono 2012? Načrt je odpeljati 10 dirk. Državno prvenstvo in pokal Mitropa in na koncu leta še reli Poreč. Želja je, da bi ponovil naslov prvaka do 21 let. Pa čim višje v diviziji 2. To so avtomobili gnani na prednji par koles. Po tihem upam, da bi bil lahko prvak. To je predvsem upanje. V Mitropi pa enako: čim višje in pa mladinski prvak.

Če bi bili prvak v diviziji 2, kako visoko bi s tem lahko prišli v generalnem seštevku državnega prvenstva? Tretji do četrti. Ob sreči razmer bi bil lahko tudi prvak, če bi imeli glavni tekmeci kak odstop. A to je če, če, če. Tretje do četrto mesto je realno. V glavnem razredu bo nekje štiri, pet dirkačev, od tega dva, trije resni tekmeci. Bomo videli, koliko nas bo sploh peljalo. Aleks Humar bo imel Škodo S2000, Darko Peljhan bo peljal z Mitsubishijem, enako Rajko Žakelj, mogoče še Mitja Klemenčič. Ti bodo peljali celo sezono, potem se pa že konča, kar je žalostno. Lahko bi bila malo močnejša konkurenca. V 2006, 2007 se je za vrh borilo pet do sedem dirkačev.

Rok Turk bo pa dirkal v tujini. Nazaj k vam. Kaj pa dolgoročni cilji? Te je treba imeti. Cilji morajo biti, sicer ni napredka. Cilj mi je postati državni prvak. Še bolj pomembno pa mi je, da bi bil v nekaj letih popoln reli dirkač. Da bi imel znanje na vsaki podlagi. Ne gre le za hitrost, da bi se res naučil voziti. Za 2012 in 2013 vem, kaj bom počel. Za kasneje je pa v prvi vrsti vse odvisno od denarja.

Se po kom zgledujete? Od mednarodnih dirkačev: Tommi Mäkinen, prvi, ki je bil štirikrat zapored svetovni prvak. Mogoče še Avstrijec Raimund Baumschlager. Od domačih pa Darko Peljhan. Zelo všeč mi je tudi pristop Roka Turka.

Kako se znajdete na cesti? Je kdaj pretežka noga? Ne. Če po pravici povem, vozim zelo počasi. Sem počasen voznik. Se znorim na dirkah.