Aleksander Čeferin: Mi smo razvajeno občinstvo

Nastopi članske nogometne reprezentance predstavljajo vrh ledene gore, s katero ima opravka krovna zveza. So najbolj odmevni, deležni največje pozornosti, predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) pa obenem priznava, da tudi edini, ki zvezi prinašajo denar. Aleksander Čeferin pa se pri delu srečuje še s številnimi drugimi področji. Tudi vodenjem Prve lige Telekom Slovenije, ki je spomladi dobila osveženo medijsko podobo s poudarki na televizijskih prenosih. Ker se bliža obdobje, ko bodo razglašeni rezultati licenčne komisije, slovenska delegacija pa se je na delovnem sestanku mudila s hrvaškimi kolegi, smo nekaj vprašanj namenili tudi tem temam. Ni šlo tudi brez stavnih afer ter nezadovoljstvom predsednika, ker se na nogometnih prizoriščih v Sloveniji ne sme oglaševati stavnih hiš. Marsikaj pa imajo pripomniti tudi gledalci, saj so na tekmah prikrajšani za priljubljeni hmeljni napitek. V povezavi s tem je zanimiv prekršek prejel predsednik Čeferin osebno. Več boste izvedeli v spodnjih vrsticah ...

So redni in vnaprej napovedani televizijski prenosi prvoligaških srečanj, ki smo jih v jesenskem delu zelo pogrešali, vrnili zadovoljstvo na obraze klubov Prve lige Telekom Slovenije? So. Zdaj vlada bolj pozitivna klima, hkrati pa je postalo nujno, če že hočete nogomet čim bolj popularizirati, da se tekme predvajajo in prenašajo. Zdaj to sodelovanje poteka kar zgledno. Težko si zamislim, da bi lahko bilo za obstoječe slovenske razmere še bolje. Zbrali smo tudi nekaj denarja za klube. Kdor tega ne razume, bi mu predlagal, da naj sam zbere toliko denarja za prvo ligo.

Obisk na štadionih pa se na prvoligaških tekmah vseeno ni povečal, kar bi bilo po začetku televizijskih prenosov pričakovati. Krivulja še vedno drvi navzdol. Žal obstaja fama. Ko se pogovarjam z ljudmi v nogometu, ki imajo sinove in hčerke, bi vsi radi otroke pripeljali na štadion, pa pravijo, da tega ne bodo storili, ker se bojijo navijačev. Žal je ta težava medijsko veliko bolj napihnjena, kot pa je resnično stanje. Imamo relativno malo incidentov. Relativno tvegana tekma je tista med Olimpijo in Mariborom, a hkrati tudi najbolj zanimiva. Če ne greš na to tekmo, verjetno ne greš tudi na kaj drugega. Delamo na tem, da bi se obisk na štadionu povečal, me pa fascinira gledanost prenosov prvoligaških tekem na televiziji, ki je blizu tistim lige prvakov. Kar nisem mogel verjeti, ko so mi povedali za ta podatek.

Kako poskrbeti, da bo v prihodnosti še bolje in nogometaši ne bodo igrali srečanj le pred nekaj sto gledalci? Poskušali bomo še dvigniti aktivnosti. Upajmo, da bo Mariboru v Evropi šlo še naprej tako dobro kot v zadnjih sezonah. To močno dviga popularnost nogometa. Morda bo uspelo tudi Olimpiji, Domžalam, Kopru, Celju … Kdorkoli se bo pač uvrstil v Evropo. Če bi še kdo razen Maribora naredil kakšen odmeven rezultat, bi nam bilo to v veliko pomoč. V tem primeru bi se še dvignila priljubljenost nogometa. Treba pa je biti tudi realen in pogledati k sosedom. Kako je v hrvaški ligi, pa v Italiji, kjer med tekmo slišiš trenerja, kako vpije. Nemci so daleč največji fenomen. Bundesliga, pa njihova druga liga. Neverjetno. Tam so tudi rokometni in košarkarski dogodki izjemno obiskani, tako da so očitno pravi športni ljubitelji. Mi smo razvajeno občinstvo. Nekdaj smo živeli v veliki državi s fenomenalnim športom, zdaj pa kar naenkrat gledaš lokalne derbije. Zelo smo kritični sami do sebe. To sem videl na zadnji novinarski konferenci, ko je prišla hrvaška delegacija z Davorjem Šukerjem. Lahko imamo 20 sestankov z novinarji, ampak pozitivno je samo takrat, ko pride kakšen tujec. Le takrat te naša javnost poveličuje.

Pred dnevi ste opravili sestanek s hrvaškim stanovskim kolegom Davorjem Šukerjem, legendo svetovnega nogometa. Odkar ste predsednik NZS, pogosto srečujete zvezdnike podobnega formata. Na vsak način je to ene vrste privilegij. Zanimivo je videti ljudi, ki si jih prej videval le na televiziji. Pa to ni samo Šuker, ampak vsi svetovni nogometni zvezdniki, ki se tako ali drugače pojavljajo na Uefi in Fifi. To so zanimivi ljudje. Šuker mi je rekel, da je tudi zanj dobro, da sreča kakšne druge kroge in se nauči česa v povezavi s poslom, česar ne pozna. Srečanja različnih ljudi so koristna.

Kakšne izkušnje pa so si hrvaški nogometni delavci sposodili od vas oziroma si jih želijo? Predvsem jih zanima sodelovanje na področju licenciranja. Zanima jih, kako bo po vstopu v Evropsko unijo, zanima jih čim boljša povezava s slovensko sodniško organizacijo, ki je izjemno vplivna v Uefi, kar za hrvaško ne bi mogli dejati. Pogovarjali smo se tudi o tem, da bi mogoče kdaj odigrali prijateljsko tekmo. Nismo se še odločili, kdaj točno, a poizkušali bi narediti spektakel po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Nekaj dobrodelnega. Nismo se pogovarjali o tem, kje bi to naredili, na vsak način pa bi moralo biti blizu meje, da bi se povezali na simboličen način. S Hrvaško imamo dejansko dobre odnose. Ni tako kot pri politikih, ki imajo navidez z vsakim dobre odnose. Zaradi mentalitete smo na kongresih vedno skupaj vsi s področja nekdanje skupne države. Morda je za to kriv podoben jezik ali pa podoben smisel za humor. Težko se je s Švedom ali Islandcem pošaliti tako kot z Bosancem ali Črnogorcem.

Ko smo že pri Hrvaški, na najnovejši lestvici Fife celo četrti izbrani vrsti sveta ... Za razliko od Slovenije nima krize z izgubo kulta reprezentance. Ni povsem tako. Če bi Hrvaška izgubila tekmo s Srbijo ali pa še katero prej, bi imela manj gledalcev, kot bi jih imela Slovenija na tekmi proti v narekovajih nepomembni reprezentanci. So mi že zdavnaj rekli ljudje, ki so izkušeni v nogometnih krogih, da je vzdušje v reprezentanci in gledalcev vedno povezano z rezultati. Hrvati so mi rekli, da so bili v tveganem položaju. Ena tekma, tista s Srbijo, je bila odvisna od tega, ali bodo fizično varni na cesti ali ne. Ne pa tako kot pri nas, ko so samo jezni, če nam ne gre dobro. Pri nas je padel kult reprezentance, a izključno zaradi rezultatov.

Lestvica Fifa ponuja padec slovenske reprezentance iz meseca v mesec. Prejšnji mesec se je na račun starih tekem navkljub novem porazu Katančeve čete dvignila za mesto, vseeno pa je šele 55. na svetu. Kaj vam sploh pomeni takšna lestvica? Ne mislim, da smo kaj boljši od tega mesta. Dejstvo pa je, da pogosto slišim precej šaljivo izražanje o tej lestvici. Da Brazilije ni med desetimi najboljšimi? Koliko je to realna slika, to je res vprašanje.

Če članska reprezentanca ne dosega odmevnejših uspehov, pa so pred tedni navdušili igralci futsala in Slovenijo popeljali na evropsko prvenstvo. Koliko podpore jim nudite v krovni zvezi? Kakšna je pomembnost futsala v slovenski nogometni hierarhiji? Glede na to, kako dobro igra naša reprezentanca, premalo. Ampak treba je vedeti, da so to napol amaterji. Tudi s Hrvati smo se o tem pogovarjali. Bistvo je, da je reprezentanca A edina, ki nosi denar, vse druge pa ga jemljejo. In od Uefe ne dobimo nič za futsal. Mi dajemo od drugih zalog za futsal, to je težava. Imam pa kmalu sestanek s kapetanom reprezentance Igorjem Osredkarjem. In mislim, da se bomo pogovarjali o finančnih zadevah. Resda so za uspehe vedno nagrajeni, samo je to proti A-reprezentanci, pa tudi oni nimajo nekih enormnih nagrad, pač drobiž. A tako pač je. Zmeraj rečem, da sem dolžan poskrbeti, da ne gremo predaleč, da bi finančno imeli težave. Sam ne dobim nič, niti enega evra. Žal smo v takšni situaciji. Če pa bi se uvrstili na veliko tekmovanje v prihodnosti, pa bomo lahko ponudili več. Po SP 2010 je bilo narobe, ker je bil popolnoma ves denar porabljen. Ker se je nagrajevalo, kupovalo razne stvari in denarja ni več. Vse se je razpršilo, ob takih nagradah pa bi bilo dobro pustiti vsaj milijon evrov za težke čase.

Kaj se pa dogaja z obljubljenim projektom izgradnje nacionalnega centra na Brdu pri Kranju? Na tem se dela. Neka dovoljenja smo dobili, nekaj še čakamo. Če bo sreča, bomo začeli maja graditi. Projekt bo končan v enem letu. Za zdaj moram reči, da so bile vse tri vlade zelo korektne, kar nas je pozitivno presenetilo. Večino sredstev bo financirala Uefa. Sami tega ne bi mogli speljati.

Bodo lahko vsi klubi speljali brez težav postopek licenciranja? Zdi se mi nekorektno govoriti s polnimi imeni, a vsi vemo, koliko je ura. En klub je zelo problematičen, dva pa pogojno. Preostali so zelo v redu, zato mislim, da licenciranje ne bo nič slabše kot lansko ali predlansko sezono. Vidim, da se v vseh klubih zelo trudijo, da dobijo podporo za naprej. Sem optimist, še toliko večji, saj je tudi nekaj drugoligašev izrazilo voljo za igranje v prvi ligi. Denimo Zavrč in Krka.

Klubi opozarjajo na to, da je vse preveč stroškov, ki jim praznijo blagajno. Denimo stroški za sodnike. Koliko jim pri tem pomaga NZS? Delamo na tem, da bi vsaj za prihodnjo sezono poiskali sponzorja za sodniške drese in pokrili stroške mlajših lig. Pač tem, ki najtežje obvladujejo stroške. Prejšnjo sezono smo plačali delež tudi v prvi ligi, a je pri tem tako ... Klubi po vsem svetu plačujejo sodnike, nikjer jim nihče ne plačuje. En proračun pa moraš imeti, drugače nimaš pravice igrati v prvi in drugi ligi. Moraš imeti sredstva za to. Mi podpiramo, ker nam ni vseeno za posamezne klube, drugače pa ni to naša obveza.

Je nekdanji branilec Nafte Erdžan Bećiri zaradi vpletenosti v nameščanje rezultata na ligaških tekmah še kaznovan z nenastopanjem pod okriljem NZS? Še. Mislim pa, da ne igra več. Tudi na Islandiji je končal kariero. Tako mi je omenil islandski predsednik, če sem ga pravilno razumel.

Novih primerov ni? Za zdaj ne. In upajmo, da jih tudi ne bo. Zelo težko jih je ugotoviti. Septembra bo regionalni seminar Interpola v Ljubljani prav v zvezi z nameščanjem tekem. Za ves Balkan, za vse države regije. Interpol ga bo vodil, mi pa bomo nosilci. Svetovne policije na tem področju maksimalno delajo, mi jim posredujemo vse podatke. Odkrivanje teh kaznivih dejanj ni lahko, nisem pa tako naiven, da bi rekel, da se to ne dogaja.

Kaj pa nogometaš Duisburga Goran Šukalo? Če bi zaigral v življenjski formi, bi si še zaslužil vpoklic v člansko reprezentanco, ali pač ne, ker mora dokazovati svojo nedolžnost na sodišču? Ne zdi se mi prav, da govorimo o konkretnih imenih. V ta postopek, ki ga ima omenjeni nogometaš, se ne želim spuščati. Lahko pa povem takole. Kdorkoli bi bil obsojen za nameščanje tekem, ne bo niti po naključju, dokler bom tukaj, vpoklican v reprezentanco. Pa čeprav bo to Messi. Če je v postopku, pa ni kakšne pravne podlage, se bo de fakto upoštevalo tudi takšne stvari, je pa problematičnost športno-moralnega vidika, saj je treba ostati previden. Če se ugotovi, da to ni res, kar trdijo organi pregona, si pa lahko človeku uničil kariero. Treba je biti pozoren in pameten. Vedno nismo, se pa trudimo (smeh).

Alkoholne pijače in stavne hiše še vedno ne najdejo skupne besede z oglaševanjem na nogometnih tekmah. Pogrešajo jih tudi navijači. Pri nogometu so pri kaznih zelo dosledni. Mi smo dobili prijavo in prekršek na NZS, naslovljen name osebno kot odgovorno osebo, ko je nek gost, očitno policist z mobitelom, prišel na VIP-tribuno z vstopnico, tam popil in pojedel, potem pa fotografiral, da imamo notri vino in nas prijavil. Toliko o slovenski privoščljivosti drugim. Res, ne vem, kaj bo s tem doseženo. Glede prodaje piva na tekmah pa tole. S tem so se nižjeligaši preživljali, hkrati pa ni bilo nič več pijancev na tekmi. Navijači se navsezadnje lahko napijejo sto metrov od štadiona, pa je še cenejše. Koliko so zaslužili lokalni manjši klubi s prodajo piva? Dovolj zase. Ljudje so šli namesto v vas na pivo na tekmo, pa je bilo fino, saj imajo radi šport. To je dvojna slovenska morala. Real ima lahko na dresu znano stavno hišo, mi pa ne. Zakaj bi bilo to narobe? So pa zelo visoke kazni. Zanimivo je, da bi nogomet takoj vsi kaznovali, na košarkarskih tekmah pa vidim reklame, pa nisem opazil, da bi bil kdo v kakšnem postopku. Na reprezentančnih tekmah nam Zavod za šport Ljubljana ne da možnosti prodaje ničesar. To vse vodi on in ne gre tako, kot bi moralo iti. Ljudje pravijo, da čakajo po 15 minut v vrsti za eno pijačo ter da so zelo drage. Ni organizirano tako, kot bi si želeli, in bomo razmišljali o tem, kako in kaj narediti. Tam, ko bo fleksibilno, tam bomo igrali tekme.