A. Bikar in M. Osovnikar: Lepo priznanje

Vrhničanka je navdušila na svetovnem prvenstvu v Helsinkih in se na 200 m uvrstila v polfinale, na sredozemskih igrah v Almerii pa v isti disciplini stopila na najvišjo stopničko. Škofjeločan je bil na jugu Španije trikrat zlat (100, 200 in 4x100 m), dobro pa je nastopil tudi na dvoranskem EP v Madridu (polfinali na 60 in 200 m). Nekoliko slabše se je odrezal le na SP na Finskem, kjer se ni uvrstil v polfinale. Najhitrejša Slovenka in Slovenec sta sicer dobra prijatelja. Zadovoljstvo ob lepem priznanju zato delita.

Zastor nad sezono 2005 je padel. Najbolj prestižno priznanje - za najboljšega atleta oziroma atletinjo - je v vaših rokah … Alenka Bikar: Nagrada je lepo priznanje za celoletno trdo delo. Na začetku sezone nisem upala, da bi lahko bila ob koncu najboljša. Toda, če se zdaj ozrem nazaj, je jasno, da sem bila zasluženo izglasovana za najboljšo. Lagala bi, če bi rekla, da na podelitvi nisem pričakovala nagrade. Matic Osovnikar: Dober občutek je, ko te za najboljšega izberejo ljudje, ki delajo v atletiki. To je lepo priznanje, a imam sam mešane občutke. Jasno je namreč, da je bila moja prejšnja sezona bolj uspešna, a se je tokrat zaradi poškodb preostalih atletov zgodilo, da sem bil za najboljšega izbran jaz. Iskreno pa upam, da se bodo vsi, ki so poškodovani, čim prej vrnili. Sam najbolje vem, kako je, če si poškodovan.

Vam je bila podelitev, tokrat je potekala v hotelu Mons na obrobju Ljubljane, všeč? Alenka Bikar: Vsi, ki so bili povabljeni, a niso prišli na podelitev, jim je lahko žal. Letos je bila izpeljana na drugačen način kot običajno. Prireditev sva vodila skupaj z Igorjem Primcem. Zato ker dobro poznava ozadje slovenske atletike, sva imela prednost pred ostalimi voditelji. Podelitev sva uspešno pripeljala do konca. Deležna sva bila mnogih pohval. Sicer pa je prireditev v celoti uspela. Vzdušje in okolica sta bila prijetna, hrana in pijača dobri … Matic Osovnikar: Prireditev je minila v sproščenem in prijetnem vzdušju, bilo je zelo zabavno. Alenka in Igor sta se odlično odrezala v novih vlogah. Bilo je veliko smeha. Všeč mi je bilo tudi to, da dogajanje ni bilo tako razpotegnjeno, kot smo bili vajeni doslej.

V ženski konkurenci je drugo mesto v izboru za naj atletinjo pripadlo Jolandi Čeplak, tretja je bila Snežana Vukmirovič. Pri moških je bil drugi Miran Vodovnik, tretji pa Boštjan Buč … Alenka Bikar: Drugo mesto bi si zaslužila Vukmirovičeva. V Helsinkih je presegla vsa pričakovanja in bila zelo blizu nastopa v finalu troskoka. Odlično je skakala tudi na SI in mnogih mitingih, zato sem prepričana, da bi zdaj, ko je Čeplakova poškodovana, morala biti tik pod vrhom. Pred mlado Koprčanko je še lepa prihodnost. Matic Osovnikar: Glasovalci so izbrali tako, kot pač so.

Ocena sezone 2005 … Alenka Bikar: Na dvoranskem EP sem bila deveta in kljub dejstvu, da nisem bila najbolje pripravljena, dosegla najboljšo uvrstitev sezone ter upravičila pričakovanja. Na SI sem šla kot favoritka in osvojila zlato. Ni bilo lahko. Ob prihodu sem morala takoj na štart, za nameček dvakrat v enem dnevu, razmere so bile neugodne … Vseeno sem zmagala. Vrhunec sezone se je zgodil v Helsinkih, kjer sem v težkih razmerah izpolnila cilj in se uvrstila v polfinale. Iz sebe sem potegnila največ, kar sem lahko in potrdila, da najbolje tečem na največjih tekmah. S sezono 2005 zato preprosto moram biti zadovoljna, s trenerjem Juretom Kastelicem sva izpolnila vse cilje. Matic Osovnikar: Na EP v dvorani sem meril na finale, spogledoval sem se celo z medaljo, a mi v prvi disciplini, na 60 m, ni uspelo. Osvojil sem osmo mesto in bil zato nekoliko razočaran. Ker nisem izpolnil cilja na krajši razdalji, tudi na daljši nisem pokazal tistega, česar sem bil sposoben. Na junijskih SI sem bil trikrat zlat, zato moram biti zadovoljen. Najboljšo pripravljenost sem načrtoval za SP, a se, žal, ni razpletlo po željah. V Almerii sem se psihološko izpraznil. To je bilo usodno, zato v Helsinkih nisem izpolnil pričakovanj. Slovenska javnost je bila razočarana nad mojimi nastopi, a menim, da vse le ni bilo tako slabo. Dejstvo je, da so bile razmere slabe, zato mi ni bilo lahko. Zmanjkalo mi je tudi nekaj sreče. V celoti sem z minulo sezono zadovoljen, a me moti predvsem to, da so manjkali rekordi (smeh) …

V letu 2006 bosta vrhunca dvoransko SP v Moskvi in EP na prostem v Göteborgu. Kako potekajo priprave? Alenka Bikar: Šele pred kratkim sem začela z lahkotnimi treningi, vzela sem si več počitka kot običajno. Oddih sem si po vseh teh napornih sezonah neprestanega tekmovanja in treniranja zaslužila. Morala sem si napolniti baterije, potrebovala sem določen čas, da sem prišla k sebi. Matic Osovnikar: Priprave na novo sezono sem začel že oktobra. Doslej vse poteka tako, kot bi moralo, pripravljenost se dviga dan za dnem. Na začetku decembra grem, kot je to že v navadi, za štirinajst dni na priprave v tople kraje, potem pa počasi že nastopi zimska sezona. Treninga s trenerjem nisva spreminjala. Prepričana sva, da sva tudi v prejšnji sezoni vadila pravilno.

Načrti za prihodnje leto … Alenka Bikar: Dvoransko sezono bom verjetno izpustila, poletna pa je še zelo daleč (smeh) … Pripravila se bom, kar se bo dalo dobro. Bomo videli, kako se bo razpletlo. Matic Osovnikar: Vrhunec zimske sezone bo dvoransko SP. Cilj v Moskvi bo finale na 60 m. Za uvrstitev med najboljših osem bo potrebno teči okoli državnega rekorda. Teka na 200 m ni več na sporedu dvoranskih tekmovanj, kar mi ustreza. Zbral se bom lahko le na eno disciplino in skušal doseči čim več. Poleti bo, za razliko od minule sezone, le en vrhunec, kar me veseli. Na EP v Göteborgu bo cilj prav tako finale. Pripravljenost bova s trenerjem skušala dvigovati podobno kot v letu 2004, ko sem na OI v Atenah dosegel rekorda na 100 in 200 m. Do nastopa na Švedskem bom skušal nabrati čim več tekem. Pri tem mi bo pomagal madžarski menedžer Atila Spiriev, s katerim sodelujem, odkar sem se razšel z Robertom Wagnerjem. Prav Avstrijec mi je svetoval, da naj se povežem z Madžarom. Za zdaj sem z menedžerjem, ki skrbi tudi za olimpijskega prvaka v teku na 800 m, Jurija Boržakovskega, zelo zadovoljen.

Od februarja Atletski zvezi Slovenije (AZS) predseduje Peter Kukovica. Ste zadovoljni z dosedanjim delom 38-letnega diplomiranega univerzitetnega inženirja strojništva? Alenka Bikar: Predsednika moram pohvaliti. Vidi se, da se zelo trudi. Ni mu vseeno za atletiko. A jasno je, da nekateri ljudje na zvezi preveč skušajo vplivati na njegove odločitve, kar ni dobro. Sicer pa so novosti, ki jih v zadnjem času uvajajo na AZS, dobrodošle. Bolnišnica na Golniku, ki bo nudila atletom brezplačne usluge v primeru poškodb, je odlična ideja. Potrebno bo počakati, kako se bo izkazala v praksi. O mitingih, ki bodo šteli za veliko nagrado, pa vse najboljše. Za slovensko atletiko bo to pomenilo veliko. Kraljica športov bo pridobila na področju promocije, še neuveljavljeni atleti bodo imeli kje tekmovati … Matic Osovnikar: Na zvezi razmišljajo v pravo smer. Novosti, ki jih napovedujejo, so lahko zgolj pozitivne. Navdušen sem predvsem nad veliko nagrado, ki bo, ne toliko za nas kot za preostale, še neuveljavljene atlete, vsekakor dobrodošla sprememba. Novosti, ki so jih napovedali na AZS, so lahko le pozitivne za slovensko atletiko. Premiki so vsekakor v pozitivni smeri. Upam, da bodo podobni tudi na finančni plati ... (smeh) V celoti bi delo nove vodstvene garniture, vsaj za zdaj, ocenil kot zelo pozitivno.

Kaj lahko povesta drug o drugem? Alenka Bikar: Osovnikar si je zaslužil nagrado. Na SI je osvojil tri zlata odličja in uspešno nastopil tudi na dvoranskem EP. Na SP je malce razočaral, a je imel veliko smole. Sezona 2004 je bila zanj res sanjska, zato so letos vsi pričakovali še več. Ker tega ni dosegel, so bili mnogi razočarani, kar ni prav. Nastopal je dobro, potrebno je upoštevati, da je uspehe lažje dosegati, kot pa jih braniti. Prepričana sem, da ima kakovost, s katero bo lahko, podobno kot jaz, še dolgo ostal na vrhunski ravni in bil stalnica na največjih tekmovanjih. Matic Osovnikar: Bikarjeva je bila na SP najbolj svetla točka slovenske odprave. Odlično je nastopila tudi na SI, bila dobra na dvoranskem EP, uspešno je nastopala na raznih mitingih. Zato si je zaslužila nagrado. Sicer pa se z Alenko odlično razumeva. Vedno sem vesel, če z menoj potuje na tekmo. V njeni družbi ni nikoli dolgčas. Je zelo pozitivna oseba. Upam, da bo še naprej tekmovala.