Slovenske legionarke vse številčnejše in vse boljše

Trenutno prvo ime je gotovo Ana Gros, Velenjčanka, ki para mreže nasprotnic francoskega Metza. Levoroka slovenska reprezentantka je tretja strelka lige prvakinj, francoski prvak pa ima še vedno možnosti za četrtfinale. Še precej večji potencial ima to sezono skopski Vardar, kjer deluje Barbara Lazović Varlec. Skopjanke imajo z Andreo Penezić in Andreo Lekić, nekdanjo Krimovo zunanjo vrsto, kopico tujk vrhunske kakovosti in cene ter temu primerne ambicije.

Slovenski trojček v Göppingenu

Pravi slovenski otok v Nemčiji je postal Göppingen, mestece v bližini Stuttgarta. Od pred kratkim tam igrajo kar tri slovenska dekleta, saj sta se klubu pridružili Lina Krhlikar, ki je bila v Nemčiji že pred tem, in Ana Petrinja, ki je prispela iz Romunije, kjer stvari niso bile najbolje urejene. Iris Guberinič pa je v klub, za katerega moško ekipo brani Primož Prošt, prišla že poleti.

Drugo legionarsko sezono igra vratarka Branka Zec, članica ekipe Vulkan Ladies. Kar zadeva organizacijo kluba, je zelo zadovoljna, nekoliko manj pa s konkurenčnostjo ekipe, ki tabori na dnu lestvice. "V klubu je vse urejeno, imamo zelo dober obisk. Na tekme prihaja nekje med 800 in 1.300 gledalcev, kar je na primer celo več kot na tribune mestnega četrtoligaša Koblenza," je Ljubljančanka postregla z zanimivo informacijo.

Pravega profesionalizma v Nemčiji ni. Dekleta ob športnem udejstvovanju še delajo ali študirajo, zato tudi honorarji niso bajni. V nemški ligi je mogoče zaslužiti nekje od petsto do tri tisoč evrov, cene pa so podobne kot v Sloveniji.

Francija v vzponu

V Franciji, kjer igrajo tri Slovenke, v prihodnosti pa bo verjetno še katera, je drugače. Cene so višje, prav tako pa plače, ki se gibljejo nekje med 1.500 in sedem tisoč evri za najboljše. O kakšnih finančnih zaostankih pa ni niti sledu, misli so lahko posvečene zgolj športu, saj morajo pred sezono klubi podobno kot pri moških predložiti dokazila, da so sposobni nositi naložena bremena.

V ligo prihaja vse več tujk, je vse kakovostnejša in vse bolj izenačena. Za ilustracijo: v finalu ligaškega pokala sta se tako pred kratkim pomerila vodilni v ligi Fleury Loiret in trenutno predzadnji Dijon, ki je izgubil le za zadetek.

Najbolj slovenski klub v Franciji je Nimes, ki je trenutno na četrtem mestu lestvice. Zanj igrata dve reprezentantki, in sicer Maja Šon ter Nina Jeriček. Zadnja je bila v lanski sezoni izbrana za najboljšo levo zunanjo igralko lige, a spomladi jo je zdelala poškodba, zato je morala izpustiti skoraj ves dozdajšnji del sezone, trenutno pa je v fazi vračanja na igrišče.

Tridesetletnica v Franciji načrtuje tudi konec kariere, še pred tem pa si želi poseči po kateri izmed lovorik.

"V Franciji sem četrto sezono. Vse je odlično urejeno. Mislim, da bi se tudi preostale Slovenke dobro znašle. Super je, da je v ekipi tudi Maja, s katero sva odlični prijateljici. Če primerjam Slovenijo in Francijo, ugotovim, da smo Slovenci celo večji delavci, kar je dobro, saj smo tako igralke postale boljše. Tukaj je vse bolj sproščeno in z manj pritiska, kar pa seveda ne pomeni, da je vseeno, kako igramo," razlaga slovenska kapetanka, ki bo, če bo le vse v redu, na prijateljski tekmi s Srbijo in na junijskih dodatnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo spet voljo selektorici Marti Bon.

S svetovljanstvom domov

Ta je že večkrat pozdravila odhode deklet v tujino, saj tako zrastejo tako na osebnostni kot igralski in še kakšni ravni. Seveda bi vsi radi imeli najboljše igralke doma, a če ekonomske razmere tega ne omogočajo … Tudi povratnice v Slovenijo pa lahko prinesejo nekaj rokometnega svetovljanstva.