Renato Vugrinec: Še malo in nam bodo postavili spomenike

Ob senzacionalni zmagi Metalurga nad bogatim Parizom je Renato Vugrinec zabil devet golov, prejšnji konec tedna jih je Barceloni šest. Števec njegovih zadetkov v ligi prvakov sega prek številke 300, v reprezentanci, s katero je osvojil srebrno kolajno na evropskem prvenstvu in nastopil na dvojih olimpijskih igrah, pa prek 600. S svojim izjemnim razumevanjem igre zna 38-letni desni zunanji vselej najti inteligentno rešitev. V Metalurgu, ki je v lanski sezoni prišel med osmerico v ligi prvakov, se odlično počuti, čeprav v ekipi nima toliko slovenske družbe kot še pred meseci. Po pogodbi bo v Skopju ostal do svojega 40. leta.

Kako v poznih tridesetih letih dozirate svoje aktivnosti na treningih in tekmah? Ali posebej pazite na prehrano? Svoje telo in trening zelo dobro poznam. Kar zadeva hrano, ne jem nič posebnega. Osnovne stvari –vitamine, različne napitke po vadbi, nič posebnega. Treniram pa veliko. Naučil sem se, da je treba trenirati več kot prej, ne manj, kot nekateri mislijo. Druga stvar je glava. Z mlajšimi se vedno znova dokazujem. S tem nimam težav. Tudi sistem treninga Lina Červarja je povezan z doziranjem. Lansko sezono smo "pregoreli". Trošili smo se na tekmah in še posebej potovanjih, ki so iz Skopja vselej malo daljša. V ligi Seha potujemo z avtobusom v Črno goro in drugam. Tudi zato sta za nas v letošnji sezoni pomembnejša liga prvakov in državno prvenstvo. Zato v Sehi kakšno tekmo načrtno izpustim. Čeprav bi sam morda napravil drugače, saj bi mi namesto treninga v iskanju tekmovalne forme več pomenilo na primer dvajset minut igre.

Z Vardarjem bijete mitske bitke, zdaj se boste srečali tudi v ligi prvakov. Kako gledajo navijači na vas? Greste lahko na kavo z Matjažem Brumnom, ki nastopa za Vardar? Najekstremnejši Vardarjevi navijači so Komiti, ki so načeloma nogometni navijači, ampak prihajajo na vse tekme. A ni težav. Normalno hodimo po Skopju. Še več, navijači Vardarja nas spoštujejo in nam tudi čestitajo za dobro igro v Evropi. Kar pa se dogaja na derbijih, nima povezave s športom, rokometom, ničemer. Še posebej v manjših dvoranah, kot je Kale. To je protipropaganda za rokomet. A v ligi prvakov bo drugače. Če se bo dogajalo kaj spornega, bodo sledile kazni. Vseeno je proti Parizu in Barceloni s tribun letelo "vse živo", vžigalniki ... Bilo je kot v nekdanji Jugoslaviji. Na tekmah v domačih tekmovanjih je nevarno za ženske z otroki. Celo žene Vardarjevih igralcev so skakale na igrišče z otroki v naročju, da so se reševale, ko je nastal splošen pretep. Tudi mi smo se skrili med njihove igralce. Na zadnji tekmi z Vardarjem sem dobil v hrbet kamen, velik kakšnih pet centimetrov. Tako pač je, treba se je navaditi in iti naprej.

Kaj se je dogajalo v Barceloni, na zadnji tekmi lige prvakov, da ste visoko izgubili (17:35)? Pred tekmo sem se pogovarjal s Sergejem Rutenko, ki mi je dejal, da so imeli že lani super ekipo, letos pa imajo še boljšo. Barcelona nas je razbila. Tudi trener je v igro pošiljal malo čudne postave. Nekateri so dobili več priložnosti kot sicer. Za nas je glavni Dinamo Minsk. Če ga premagamo, bomo spet tam, kjer moramo biti. Rezultat je polomija, ampak navsezadnje ni pomembno, ali izgubiš za pet ali petindvajset golov. Dve točki sta ali pa ju ni. Nekaj dni se govori o tekmi, potem pa se pozabi. Vse lepo in prav, ampak mi imamo res kratko klop. Težko je konkurirati Barceloni na gostovanju. Tudi sodniki ... Barcelona ne potrebuje njihove pomoči. Ni mi jasno, od kod čudne odločitve celo pri prednosti petnajstih golov. Videti je bilo, da nas hočejo povoziti.

Proti slovenski koloniji bo brez dvoma zanimiv obračun. Gotovo. Dinamo ima super ekipo. A tudi mi smo kar močni doma, vzdušje bo na naši strani. Favoriti smo, upam, da bomo imeli dober dan. A če se kdo od prve postave poškoduje, smo že v težavah. Za tri mesece smo že izgubili Filipa Mirkulovskega.

Kakšen odnos imata z Borisom Deničem? Precej let sva bila "cimra" v reprezentanci. Spomladi, ko smo se uvrstili v četrtfinale lige prvakov in ko je v reprezentanco poklical Miladina Kozlino, sem mu v šali poslal sms-sporočilo,. Zapisal sem, da je čas, da pokliče tudi mene. Odpisal mi je, da bi me vzel kadarkoli. Zdelo se mi je fer in zelo lepo od njega. To je bilo vse, sicer nisva v stikih.

Zadnjo tekmo za reprezentanco ste odigrali pred dobrimi tremi leti, v izločilnih dvobojih za svetovno prvenstvo 2011 z Madžari. Kako je bilo videti vaše slovo od izbrane vrste? V reprezentanco sem se vrnil, potem ko sem imel sestanek s takrat novim selektorjem Zvonimirjem Serdarušićem in direktorjem Romanom Pungartnikom. Noka je želel, da sem zraven, ker me najbolje pozna. Želel sem se uvrstiti še na tretje olimpijske igre. To je padlo v vodo in po dogajanju v Celju (prekinitev sodelovanja z nekaterimi igralci, op. a.) je sledil definitiven konec. Za mano so zelo kakovostni desni zunanji igralci Jure Natek, David Miklavčič in drugi. Na tak način tudi narediš prostor za druge, sam pa imaš več energije za nadaljevanje klubske kariere.

Nekateri nekdanji igralci se s celjskim klubom srečujejo v sodnih dvoranah. Vi tovrstnih repov iz preteklosti nimate? Ne. Vse smo rešili pred leti ob moji vrnitvi v Celje.

Kako pa gledate na, milo rečeno, nenavadno dogajanje v Metalurgu, ki je proti koncu prejšnje sezone nekaterim igralcem, tudi Miladinu Kozlini, podaljšal pogodbo, nato pa se jim čez nekaj mesecev zahvalil za sodelovanje? To se lahko zgodi vsakemu, a to se mi gotovo ne zdi fer. Vsekakor to ni bilo dobro niti za ugled Metalurga. Izgubili smo kakovostne igralce.

Lino Červar. Vemo, da je kot trener izjemno temperamenten. Verjetno si vsake njegove izrečene besede ne gre razlagati povsem dobesedno v vseh situacijah ... To ste dobro povedali. Naučiti se moraš, da ne. O njem rezultati povedo vse. Tu ni kaj preveč dodajati. Zunaj igrišča nima distance do nas. Že zjutraj ob petih, šestih je poln energije. Treniramo veliko, skoraj vsak dan vadimo dvakrat. Dodatno dela še z novimi igralci. Nenehno razmišlja zgolj o rokometu. Metalurg pa dobro dela tudi z mladimi selekcijami, Červar daje priložnost najbolj obetavnim na treningih in tekmah. Naš klub ima kar 12 reprezentantov, Vardar pa dva.

Vas je Vardar kdaj vabil v svoje vrste? Lani marca, ravno ko sem podaljšal pogodbo z Metalurgom, me je podobno kot pred leti znova klical Veselin Vujović, tedanji trener Vardarja. Dejal sem mu, zakaj se ni oglasil prej. Tudi Darko Stanić je želel v Vardar ... Metalurg me ne bi pustil, tako kot ni niti njega. Če bi šel v tujino, bi me spustili z neko odškodnino. Za Stanića pa je Metalurg Vardarju postavil odškodnino 800 tisoč evrov. Vardar ima poleg tega dovolj levičarjev, zato je za zdaj to to. Po drugi strani je drugi ali tretji vratar Petar Angelov iz Metalurga brez posebnih težav prestopil v Vardar. Še to bi dodal: Metalurg ima navijače in simpatizerje iz vse Makedonije. Vardarjevi navijači so Komiti, ki jih je bilo na eni zadnjih tekem 3.500. Naši navijači so Pirati in jih je 100 ali 150. Preostali prihajajo tudi od drugod.

Pri navijačih ste izjemno priljubljeni. Kako se obnašajo do vas? Realen sem. Vem, kako to deluje. Lahko si bog, lahko pa se hitro zgodi tudi kaj drugega. Lahko je evforija, lahko pa kaos. Dvorana Borisa Trajkovskega (sprejme sedem tisoč gledalcev, op. a.), je vselej polna. Junaki smo. Nekoč sem izjavil, da še malo in bomo dobili spomenike. Predsednik, premier, vsi hodijo na tekme kot ena družina. Ljudje se ti zahvaljujejo na ulici. To je še dodaten motiv in večja odgovornost za naprej.

Za konec se vrniva k reprezentanci. Kako pred začetkom kvalifikacij za svetovno prvenstvo gledate nanjo, potem ko se ji ni uspelo zavihteti na evropsko prvenstvo na Dansko? Ko sem izvedel za razplet kvalifikacij, sem ostrmel in nisem mogel verjeti, da se je to zgodilo. Ne smemo gledati na to v smislu, da so vsako leto novi veliki turnirji. Na velika tekmovanja se je treba uvrščati, ker bodo igralci tam pridobivali izkušnje. Vseeno mislim, da je pred slovensko reprezentanco lepa prihodnost. Upam le, da bo Rokometna zveza Slovenije temu lahko sledila, kar je zelo pomembno. Pomembno je, da ključni rokometaši igrajo v tujini, močnih prvenstvih in ligi prvakov. Škoda, da se s slovensko ligo dogaja, kar se, a to je povezano tudi s krizo.