Ponedeljek, 12. 5. 2008, 12.59
8 let, 8 mesecev
Katastrofalni pogoji za delo novinarjev
Tekma v sicer malo starejši, a prelepi dvorani Sparkassen Arena, je ponudila zares izjemno rokometno predstavo, kjer so imeli domači igralci skozi celotno srečanje bučno podporo. Prelepe lože med prvo in drugo etažo, na vrhu dvorane barčki in stojnice, kar 10.500 sedežev za navijače. Ko prideš v dvorano si navdušen nad samo veličino vse do trenutka, ko ugotoviš, da praktično ni delovnih mest za novinarje …
Sedmo silo, ki si je prišla odločilno tekmo sezone ogledat iz celotne "stare celine", so tokrat po domače povedano "strpali" kar za enim izmed golov, kamor so postavili pet vrst sedežev. Nemci so bili vsaj toliko pošteni, da so v prve vrste posedli tuje novinarje, v zadnje pa domače. Sam sem imel sicer pred sabo v prvi vrsti španskega orjaka, tako sem moral skozi celotno tekmo poplesavati po stolu, da sem videl kakšno akcijo. Ni pa motil le Španec, toliko bolj je bila nadležna varnostna mreža za vrati, da ne govorim, da so mesta za golom zares najslabša, saj na drugi strani le stežka spremljaš igro, kaj šele, da ugotoviš, kakšno obrambno postavitev igra katera od ekip … Gledano z vidika poročanja bi bilo bolje srečanje spremljati iz domačega, udobnega naslonjača.
Pogoji v Sloveniji so vrhunski
Osebno zame tako pogoji niso bili nič novega, saj sem nekaj podobnega doživel že pri spremljanju lige EBEL, ko smo slovenski novinarji v Linzu sedeli kar med navijači "črnih kril", prav tako pa sem se v že omenjeni ligi naučil, da je potrebno sabo vedno imeti tudi podaljšek za elektriko, saj je bila kot po pravilu na volja le ena vtičnica za elektriko za vse novinarje (Linz, Celovec).
Tokrat ga nisem imel, vendar mi je prijazni francoski novinar odstopil vtičnico. Tudi o brezplačni možnosti interneta ni bilo ne duha ne sluha, kar sicer za Nemčijo ni nič novega. Zakaj pišem tokrat tudi o hokeju? Predvsem zato, ker sem na finalu pričakoval veliko boljšo organizacijo za sedmo silo, konec koncev je to le finale lige prvakov … Po vsem tem je zares zlahka priti do ugotovitve, da so v Sloveniji pogoji zares vrhunski.
Kljub temu gredo organizatorjem pohvale za priredbo na vseh drugih področjih, saj so poskrbeli za pravi spektakel in, če bi bili še pogoji za novinarje malo boljši, bi si v Kielu zaslužili čisto desetko.
Navkljub vsemu pa mi je v veliko čast prisostvovati tovrstnemu dogodku, sploh ob dejstvu, da kar trije Slovenci igrajo na takšnem obračunu, pa da ne pozabim tudi na slovenski sodniški par, ki je delil pravico. Ni nas bilo veliko iz Slovenije, poleg zasedbe Sportala so kot pomemben dogodek finale v Kielu ocenili tudi pri slovenski nacionalni televiziji ter na sever Nemčije poslali svojo odpravo. Tako smo vam vsaj nekoliko pobližje lahko prikazali del vzdušja s samimi zvezdami svetovnega rokometa.