Amelie Goudjo: krimovka z bogato kariero in velikim srcem

Krim je za letošnjo sezono sestavil bolj recesijsko ekipo, neprimerno cenejšo kot v preteklih letih. Velik delež evrske pogače bo namreč namenil za poplačilo upnikov. Na trg se je zaradi sprememb v vodstvu kluba in bistvenih vprašanj o njegovi eksistenci začel ozirati zelo pozno, šele poleti. Poleg tega je zaradi obsežnih lukenj pri izplačevanju v lanski sezoni izgubil kar nekaj ugleda. Vse to so razlogi, da je bila novica o podpisu pogodbe s krožno napadalko, francosko reprezentantko Amelie Goudjo, precejšnje presenečenje.

A nasmejana 34-letnica je vendarle pristala v Stožicah in je zelo zadovoljna, da je tako. Pravi, da si je v jeseni svoje 20-letne kariere zaželela tudi večjega klubskega izziva. V zadnjih dveh sezonah je s svojim pariškim klubom prišla vse do finala pokalov pokalnih zmagovalcev in challenge. Liga prvakinj pa je bila dovolj mikavna za selitev v Ljubljano.

Dvakrat tik pod vrhom sveta

Njena reprezentančna zgodba traja že skoraj desetletje. Leta 2009 in 2011 je s Francozinjami postala svetovna podprvakinja, na lanskem zboru najboljših reprezentanc sveta je s svojo izbrano vrsto, za katero je zbrala 123 nastopov, zasedla šesto mesto.

Pravi, da jo je ob prihodu v Stožice, v katerih je pred tremi leti v reprezentančnem dresu že igrala, nemudoma spreletelo vznemirjenje ob pogledu na fotografije največjih Krimovih uspehov, dveh naslovov evropskih prvakinj. Še posebej zato, ker je bila Ljudmila Bodnjeva, nekdanja kapetanka in ena najboljših Krimovih rokometašic vseh časov, njena vzornica oziroma ena najljubših rokometašic.

Tudi zaradi tradicije

Čeprav se gotovo zaveda, da na novo in precej v naglici sestavljena Krimova zasedba morda ne bo segla niti približno tako daleč - presenečenj dokazovanja željne ekipe seveda ne gre izključiti, a morebitna uvrstitev v finale bi bila enaka popolni senzaciji -, je Goudjojevo v Ljubljano vendarle pripeljala tudi tradicija nekdanjega velikana. Ta prav v letošnji sezoni postaja 30-letnik in se na vse kriplje skuša spet pobrati.

Amelie se opisuje kot zelo radovedno. Nemudoma je pokazala zanimanje za slovenski jezik, zanimata jo umetnost in kultura. Za študij si je izbrala smer, ki bi ji v Sloveniji bržkone rekli socialno delo. Tako je nekaj let v Parizu dejavno sodelovala pri projektu, ki je skušal približati šport slojem, za katere ta ni bil najbolj dostopen, in brisati socialne in kulturne meje. To še zdaleč ni bil edini primer, ko je znala najti čas za tiste, ki so potrebovali njeno odprtost. Z njo povezane talente zna učinkovito deliti.

Zato ne čudi, da je bila imenovana tudi za kapetanko reprezentance. Njene bogate izkušnje na igrišču in zunaj njega pa bodo še kako koristne tudi v Stožicah.